Z novimi ljudmi in drugačnim načinom dela.
Krajani KS Mali Slatnik, Svet staršev OŠ in vrtca ter delavci z vodstvom in otroci so na kandidate za poslance v državni zbor na teh volitvah naslovili odprto pismo s pozivom za podporo pri ohranitvi podružnične šole in vrtca v Malem Slatniku.
Odgovor Gregorja Macedonija 21.11.2011 Več
Na novinarski konferenci 14.11.2011 v Novem mestu so bili predstavljeni kandidati Državljanske liste Gregorja Viranta na Dolenjskem in v Beli krajini. V 3. okraju (ožje območje Novega mesta) bo kandidiral Gregor Macedoni, v 2. okraju (širše območje Novega mesta) Janez Selak, v 1. okraju (Bela krajina) Monika Bračika, v 4. in 7. okraju (Trebnje, Sevnica) pa Jože Preskar. Kandidate in program liste je predstavil dr. Janez Šušteršič, podpredsednik Državljanske liste Gregorja Viranta.
Gregor Macedoni kandidira na državnozborskih volitvah na Državljanski listi Gregorja Viranta.
Na fotografiji od leve mag. Drago Balent, direktor Fundacije za šport, Gregor Macedoni, mag. Tomaž Rožen, župan Občine Ravne na Koroškem
V sredo, 29.9.2010, je neodvisni županski kandidat Gregor Macedoni v okviru serij okroglih miz gostil mag. Draga Balenta, direktorja Fundacije za šport, mag. Tomaža Rožena, župana občine Ravne na Koroškem in rekreativnega novomeškega triatlonca Jureta Primožiča. Na okrogli mizi so bili predstavljeni referenčni projekti izgradnje športne infrastrukture v drugih občinah ter predvsem kakšne so možnosti sofinanciranja tovrstnih projektov s strani države in EU.
Marko Cvelbar, Kralj cvička 2010
Organizacija prve Cvičkarije v Ljubljani leta 1993, v času ko je bil cviček sredi globoke krize, je bila pogumno in daljnosežno dejanje. Zato danes cenim, kot vinogradnik in zaveden Dolenjc, Gregorjevo vizijo, da promovira Dolenjsko.
Volitve niso lepotno tekmovanje, pač pa zelo resna stvar.
Novo mesto, 28.11.2011 – Na povabilo Gregorja Macedonija, kandidata Državljanske liste Gregorja Viranta v Novem mestu, je Rado Pezdir v novomeškem hostlu Situla skupaj s Tomažem Štihom sodeloval v pogovoru na temo Vrnimo državo državljanom.
Uvodoma je Rado Pezdir povedal, da se ni neposredno vključil v politično delovanje, da pa je spisal del programa Državljanske liste Gregorja Viranta. Zato verjame, da ima Virantova lista odgovor kako vrniti državo državljanom. „Elite so nam zelo zares ugrabile državo. Poleg elit pa še cela množica parazitov, proti katerim se je težko borit,“ je povedal Pezdir. Neposredno je izkusil neučinkovitost sedanje vlade in celotne garniture regulatorjev v boju proti elektro podjetjem in bankam. Zato je po njegovem nujno, da: „Kdorkoli bo sestavljal vlado, mora resno preganjati kartele, monopole in lopovske parazite.“.
Pezdir je posebej ogorčeno izpostavil podjetnike, ki se jim ne zdi smiselno plačevati prispevkov za njihove
zaposlene. Za take ne bi smelo biti milosti. Imamo cel kup davčnih uradnikov in ostalih na odgovornih mestih, ki so tako obnašanje dopuščali. Zanj ni najpomembnejše vprašanje
kakšna bo lastnina v slovenskih podjetjih, temveč koliko bo slovenskemu državljanu kot zaposlenemu na koncu ostalo za spodobno življenje in za vlaganje v prihodnost naših otrok. Dokler od delavčevega zaslužka npr. v višini 1800 EUR (celoten bruto-bruto znesek za neto plačo 1000 EUR) po vseh davkih, prispevkih in nujnih položnicah ostane samo 400 EUR na mesec se je treba proti vsem špranjam, kjer pušča naš denar, boriti na vse načine.
Te volitve Pezdir vidi kot prelomne. Poudarja, da volitve niso lepotno tekmovanje, pač pa zelo resna stvar. „Če se tokrat ne bomo odločali po pameti, se čez štiri leta marsikaj ne bo več za odločati, saj Slovenije ne bo več takšne, kot jo poznamo.“ Zdi se sicer, da se slovenski volivci – predvsem v Virantovem primeru – vse manj osredotočajo na programe posameznih strank. Ne vidi težave, da volivci podprejo kateregakoli kandidata oz. stranko, vendar naj potem temu kandidatu oz. stranki: »visijo za vratom in od njega zahtevajo uresničitev obljubljenega«.
Analizo slovenskega nepremičninskega trga je predstavil Tomaž Štih. V strukturi prodajne cene slovenskih nepremičnih je prevelik del, ki je posledica mo
nopolnih političnih odločitev in dolgih postopkov pri investicijah v nove nepremičnine. Če bi uspeli sprostiti tržni princip pri zagotavljanju prostorskih pogojev in skrajšati ter poenostaviti postopke bi se cena stanovanj lahko krepko spustila in postala dostopna vsaj srednjemu sloju. Pomemben korak za sprostitev umetno zadrževanih visokih cen stanovanj je tudi čiščenje bilanc NLB kot največje slovenske banke do katerega bo prišlo, po Štihovem mnenju, po lastniškem vstopu strateškega tujega partnerja.