Vsi prispevki, ki jih je objavil/a GM

VSE NAJBOLJŠE NOVO MESTO

Župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni in minister za infrastrukturo Peter Gašperšič sta danes slavnostno podpisala sporazuma o sofinanciranju rekonstrukcije ceste skozi Velike Brusnice in rekonstrukcije Šmihelske ceste na odseku med Šukljetovo in Smrečnikovo ulico.

Župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni je ob podpisu sporazumov je izpostavil: »Veseli me, da smo prav danes, ko Novomeščani praznujemo občinski praznik, uspeli doseči dogovor o sofinanciranju dveh izjemno pomembnih pridobitev, ki sta v načrtovanju že kar nekaj let. Rekonstrukcija cest bo močno povečala prometno varnost na obeh lokacijah, zato je današnji podpis pogodbe lepo darilo za naše občane.«

Rekonstrukcija regionalne ceste skozi Velike Brusnice

Predvidena je obnova dela ceste skozi naselje Velike Brusnice, z ureditvijo pločnikov, javne razsvetljave, komunalne infrastrukture in regulacijo struge potoka. Celotna naložba bo znašala okrog 2,3 milijona evrov (z DDV), delež občine znaša okrog 19 % oziroma 440 tisoč evrov, delež države pa okrog 81 % oziroma 1,9 milijona evrov. Trenutno je v teku priprava javnega naročila za izvajalca. Pričetek del je načrtovan v drugi polovici letošnjega leta, zaključek v naslednjem letu. Poleti 2016 smo v naselju prestavili tudi zakristijo pri cerkvi, kar bo omogočilo dovolj prostora za razširitev ceste in pločnik.

Rekonstrukcija dela Šmihelske ceste 

Predvidena je obnova dela Šmihelske ceste, na odseku od Šukljetove do Smrečnikove ulice. Dela bodo obsegala ureditev pločnikov, avtobusnega postajališča, javne razsvetljave in komunalne infrastrukture. Celotna naložba bo znašala dobrih 850 tisoč evrov (z DDV), delež občine znaša okrog 40 % oziroma 340 tisoč evrov, delež države pa okrog 60 % oziroma 510 tisoč evrov. Pričetek del je načrtovan v drugi polovici letošnjega leta, zaključek v naslednjem letu.

Novo mesto ima mlade in ima mladost

Kolumna Gregorja Macedonija, župana Mestne občine Novo mesto v šesti številki glasila Novo mesto (april 2017)

Novo mesto ima mladost v svojem genskem zapisu. Seveda pa mladost lahko dobro skrivamo ali pa jo pokažemo in izražamo na vsakem koraku. Odraz mladosti je dinamičnost, ambicioznost, drznost pa tudi prijaznost do lastnih občanov in obiskovalcev naših krajev in ne nazadnje, mladost je aktivna prisotnost mladih. O mladih se veliko govori, vprašanje pa je, koliko se zanje naredi. Ostale družbene skupine so glasnejše in bolje organizirane. Največ pristojnosti za boljši položaj mladih je v rokah države, vendar lahko tudi lokalna skupnost ustvari svoj prispevek za mlade. Ne želimo samo kazati na druge, ampak tudi sami premikati in urejati to področje in to s konkretnimi koraki oziroma projekti.

Poznamo demografsko študijo novomeške občine in vemo, da se bo starostna struktura do leta 2030 kar korenito spremenila. Ob enakem številu občanov bo več starejših in manj mladih. Torej moramo narediti vse, da bodo tisti, ki bodo svojo mladost preživljali v naši občini, v naslednjih 15 letih, v Novem mestu in okoliških krajih želeli bivati, delati, se učiti in zabavati, kot smo si zadali v Strategiji novomeške občine. Celovito moramo obravnavati vse vidike bivanja in vključevanja v delovna, izobraževalna, civilnodružbena ali pa prostočasna okolja.

Za otroke in družine je zelo pomembno, da imamo kvalitetne vrtce in osnovne šole v bližini svojega doma. V tem mandatu smo se zavezali, da bomo ohranjali lokacije podružničnih osnovnih šol ter krepili prisotnost vrtčevskih oddelkov v čim širšem spektru naselij. Začeli smo z dograditvijo vrtca na Malem Slatniku, nadaljevali z odprtjem dveh novih vrtčevskih oddelkov v Brusnicah, v teku je izgradnja novega vrtca v Bršljinu ter začeli z načrtovanjem novega vrtca ob OŠ Otočec. In morda v tem trenutku najpomembnejše: zagotavljamo, da imajo vsi naši starši možnost vpisa otroka v vrtec v želenem časovnem okviru. Še več: v tem letu začenjamo obsežen projekt celovitih in delnih energetskih sanacij javnih objektov in ta seznam obsega predvsem vrtce ter podružnične in matične osnovne šole. Tako bodo celovite sanacije deležne šole v Podgradu, Otočcu, Brusnicah, Dolžu, Birčni vasi, Malem Slatniku, Novem mestu (OŠ D. Kette) ter vrtci Metka, Pedenjped, Rdeča kapica in Labod. Naši otroci bodo pridobili bolj kakovostno delovno okolje v obnovljenih zgradbah.

Novo mesto je ne samo regijsko, ampak nacionalno-izobraževalno središče na področju srednjih šol. Imamo najstarejšo neprekinjeno delujočo gimnazijo (270 let) ter kmetijsko šolo (130 let), bogato tradicijo tehničnega izobraževanja ter enega od največjih srednješolskih centrov v Sloveniji. Vse to nadgrajujemo s počasnim, a vztrajnim razvojem visokošolskih programov in ustanov. Vsi ti mladi, ki vsakodnevno obiskujejo novomeške šole, dajejo mladostni pečat mestu. Da bomo popravili pomanjkljivosti iz preteklosti, ko smo prej gradili šole kot ustrezno dostopno infrastrukturo, smo se aktivno lotili urejanja dostopov do Šolskega centra. Tako sklepamo dogovor s pristojnima ministrstvoma za izgradnjo novega železniškega postajališča v Šmihelu (neposredno ob Šolskem centru) in načrtujemo dostojno ureditev Westrove ulice, ki je zelo obremenjena tako s pešci kot avtomobili, in bo obremenjena v tem obsegu še vsaj do izgradnje nove Šmihelske obvoznice.

Ko mladi zaključujejo s poklicnim ali študijskim izobraževanjem potrebujejo službe in v nadaljevanju stanovanja. Glede števila delovnih mest smo med najbolj razvitimi okolji v Sloveniji, saj imamo veliko več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev. Ne moremo pa biti zadovoljni z raznovrstnostjo razpoložljivih delovnih mest, ki jih nudijo novomeška podjetja. Številni mladi na področju svoje izobrazbe nimajo možnosti iskanja zaposlitve v Novem mestu. Zato gredo naša prizadevanja v smer, da okrepimo tista proizvodna in storitvena podjetja, ki bodo zagotavljala čim večjo širino razpoložljivih poklicev. Začeli smo z urejanjem gospodarskih con, kjer zadnjih 10 let v Novem mestu ni bilo narejenega nobenega projekta. Najprej bo na vrsti gospodarska cona Brezovica (med obema novomeškima avtocestnima priključkoma) nato gospodarska cona Livada in sledi širjenje komunalno opremljenih zemljišč v gospodarski coni Cikava. Vse te aktivnosti bodo imele za rezultat nova delovna mesta.

 

Osamosvajanje mladih je povezano tudi s samostojnim bivanjem ter ustvarjanjem doma in družine. Že nekaj let imamo v Novem mestu večje povpraševanje po najemniških in lastniških stanovanjih, kot je ponudba. Posebej to velja za večje stanovanjske enote. V zadnjih mesecih je znova oživelo nekaj zasebnih stanovanjskih projektov, Mestna občina pa je začela z načrtovanjem novih stanovanj na Glavnem trgu, ki bodo namenjena mladim in mladim družinam. Uredili bomo okoli 20 stanovanj. Za ta namen smo kupili oziroma pridobili že dva objekta v ožjem mestnem središču, ki bosta predmet preureditve v primerne stanovanjske enote. V preteklem letu smo prvič med ciljne skupine na razpisu za neprofitna občinska stanovanja umestili tudi kriterije, ki dajejo prednost mladim družinam, in prvi upravičenci so že dobili svoja stanovanja. Nov ukrep, ki dodatno subvencionira plačilo vrtca tistim družinam, ki s kreditom rešujejo svoj stanovanjski problem, je ob uvedbi zajel skoraj 200 družin z vrtčevskimi otroki. Vsak mesec kar nekaj staršev izkoristi brezplačno storitev plačila položnic za vrtec in osnovno šolo na Mestni blagajni na Glavnem trgu.

Življenje in delo v posameznem lokalnem okolju zajema številne drobce, ki sestavljajo celoto. Verjamem, da se iz napisanega vidi, da se številni sodelavci širše občinske uprave, pa naj bo to v vrtcih, šolah, zdravstvenem domu ali pisarnah, vsak dan trudimo, da naredimo Mestno občino Novo mesto prijetno za bivanje, delo, izobraževanje in zabavo. Zato smo veseli, če nas kot take vidijo tudi drugi. Zato smo ponosni na pridobitev certifikata Mladim prijazna občina in nominacije za nagrado Zlati kamen za razvojno najbolj prodorno občino. Še največ pa je vredno, ko občanke in občani tovrstno delo prepoznajo in izkoristijo pridobitve.

NOVO MESTO IMA VIZIJO

Kolumna Gregorja Macedonija, župana Mestne občine Novo mesto v peti številki glasila Novo mesto (december 2016)

Pred kratkim sem nekje prebral, da kdor ima in hoče doseči cilj, vselej odkrije način, kako priti do njega. Na volitvah leta 2014 sem skupaj s somišljeniki predstavil program Novo mesto 2020, ki smo ga s sodelavci takoj po volitvah začeli uresničevati. Dolg seznam projektov se uresničuje in se še bo. Ocenjujem, da smo že do zdaj skupaj s sodelavci opravili res veliko dobrega in kakovostnega dela na številnih področjih in sistemih, ki jih pa še vedno poskušamo prilagajati glede na potrebe in značilnosti našega okolja. Prepričan sem, da je zdaj tudi čas, da si zastavimo pot, kako bomo postali občina prihodnosti.

Potreben je daljši časovni okvir, znotraj katerega želimo trdno postaviti vizijo, ter na tej podlagi cilje in smeri razvoja naše občine. Primerno obdobje je obdobje naslednjih 15 let, zato smo oblikovali Strategijo Mestne občine Novo mesto za obdobje do leta 2030. Strategija pokriva več glavnih področij: gospodarstvo in podjetništvo, okolje in prostorski razvoj, družbene dejavnosti in Novo mesto kot regijska prestolnica.

Moj predlog naše skupne vizije je, da postanemo občina, v kateri bo prijetno bivati, delati, se učiti in zabavati. Cilj, h kateremu stremimo, je, da postanemo pametna občina, v kateri se vse storitve povezujejo na način, da nam lajšajo življenje. Predvsem pa, da temeljito razmislimo o sistemih urejanja vsakega vidika delovanja občine, da bodo vsa naša dejanja usmerjena v zagotavljanje trajnosti in blaginje, ki si jo želimo doseči. Zato ker si to mi in naši zanamci zaslužimo. Zato moramo biti pogumni in vizionarski.

Prvi razlog, zakaj 15-letno obdobje, je demografska slika. Ta je veliko boljša kot v večini slovenskih mest in občin, pa vendar odpira veliko izzivov. Zato je prav, da se pravočasno soočimo s spremembami, ki jih bomo morali reševati s premišljenim prostorskim razvojem. Zato sta področji okolje in razvoj v prostoru zelo pomembni.

Današnja identiteta Novega mesta je povezana z uspešnim gospodarstvom. Novo mesto s 23 000 delovnimi mesti in 15 000 aktivnimi prebivalci ima stopnjo brezposelnosti pod naravno stopnjo, ki se giblje med 2 in 3 odstotki. To je zelo dobro izhodišče, vendar pa se tudi zaradi drugačne dinamike globalnih razmer naše gospodarske družbe srečujejo z izzivi, ki jih po našem mnenju lahko pomagamo reševati tudi kot lokalna skupnost. Prepričan sem, da se vsi strinjamo, da je naš skupen interes, da ostanemo še naprej slovenska prestolnica izvoznega gospodarstva. Prav je, da izpostavim, da velik neizkoriščen potencial za bogatenje našega prostora predstavlja tudi turizem. Kot smo že pokazali s sprejeto strategijo turizma, katere pripravo je vodil podžupan Boštjan Grobler, imamo jasno vizijo in načrt, kaj so naši nadaljnji koraki na tem področju.

Področje družbenih dejavnosti je prav tako izjemno pomembno, ko govorimo o kakovosti življenja v dolenjski prestolnici. Zajemajo res široko paleto dejavnosti od zdravstva, sociale, šolstva, kulture, športa, družbenega dogajanja in povezovanja vseh teh področij.

V mesecu septembru smo vsem tem naštetim področjem posvetili posebne tematske delavnice, na katerih so številni občani pristopili k sooblikovanju vizije in strategije naše občine. Hkrati pa se moramo zavedati, da vsa področja enakovredno vplivajo na to, kako uspešni bomo pri doseganju vizije, da postanemo občina, v kateri bo prijetno bivati, delati, se učiti in zabavati. Zato je zelo pomembno, da si zastavimo realne in uresničljive cilje pri celotnem nizu nalog, ki jih kot lokalna skupnost imamo.

Vabim vse, da skupaj oblikujemo našo občino in mesto, ki piše svojo prihodnost že 650 let.

NOVO MESTO SI ZASLUŽI KONEC PREKUHAVANJA VODE

Kolumna Gregorja Macedonija, župana Mestne občine Novo mesto v četrti številki glasila Novo mesto (september 2016)

Projekt ultrafiltracije v obeh glavnih vodarnah in posodobitve celotnega glavnega vodovodnega omrežja se je pripravljal že od leta 2007. Država je dajala obljube o sofinanciranju, medtem pa se je končala finančna perspektiva Evropske unije 2007–2013. Začela se je nova, 2014–2020, z njo pa tudi nove obljube o skorajšnji zagotovitvi sredstev za dolenjsko vodooskrbo. Za zanesljivo in kakovostno oskrbo z vodo regije, ki po vseh kazalcih veliko več prispeva v državno blagajno, kot iz nje dobi. Vendar tudi poleti 2015 še ni bilo na vidiku gotovega sofinanciranja. Zato se je bilo treba odločiti. In sem se. Kolegom županom iz občin partneric projekta Hidravlične izboljšave osrednje Dolenjske sem predlagal, da podpišem pogodbo za izvedbo prve faze projekta, to je izgradnjo vodarn Stopiče in Jezero, kar pomeni tudi vgradnjo vse potrebne tehnologije za najsodobnejšo filtracijo, da se odpravi težava motne vode in s tem naredi konec obvestilom o prekuhavanju vode iz vodovodnega omrežja. S to podporo smo z izvajalcem konec avgusta lanskega leta podpisali pogodbo, dela so se začela. Ko sem v teh dneh obiskal gradbišče, sem lahko z veseljem ugotovil, da vse poteka po načrtu in da je vse pripravljeno, da se nova tehnologija zažene sredi meseca septembra. Zdaj lahko upravičeno pričakujemo, da smo s tem dočakali tisto, kar nam pripada – kakovostno pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja.

Da je bila lanska odločitev pravilna in ne brez tveganj, pove podatek, da še v začetku tega septembra nimamo podpisane sofinancerske pogodbe, ki bo zagotovila prek 12 mio evrov evropskih kohezijskih in državnih sredstev, s katerimi ne bomo uredili zgolj filtriranja presežne motnosti v vodi, temveč z novimi in posodobljenimi cevovodi ter vodohrani in prečrpališči zagotovili zanesljivejšo oskrbo naših domov ter ne nazadnje našega uspešnega gospodarstva. Verjamem, da je zdaj podpis pogodbe z ministrstvom za okolje in prostor res pred vrati in da bo ta že podpisana, ko boste brali ta časopis. Pogodba je pomembna tudi zato, da bo normalno izvedena druga faza projekta, ki je finančno najobsežnejša in smo jo začeli izvajati avgusta letos.

Poleg vodovodnega projekta, ki je naš največji okoljski projekt, smo vzporedno na ožjih področjih zagnali nove izgradnje tako vodovodnega kot kanalizacijskega omrežja. V skladu s prednostno listo, ki je bila oblikovana po transparentnih kriterijih. Zaključujemo z izbiro izvajalca za projekta v Šentjoštu in na Potovem Vrhu. V obeh primerih gre za izgradnjo ali posodobitev tako vodovodnega kot kanalizacijskega omrežja za kar pomembno število naših občanov.

Velik pomen imata v današnji skrbi za okolje tudi predelava in odlaganje odpadkov. Veriga se začne v naših domovih in vsak od nas lahko vpliva na obseg in način ravnanja z odpadki. Da bi opozorili na to, smo s sodelavci zastavili kampanjo VSE SE VRAČA, ki bo skušala na dejaven način nam vsem pomagati še k novim korakom pri skrbi za okolje na področju odpadkov.

Začetek tega mandata je bil v veliki meri zaznamovan s pomembno odločitvijo, da se prekine predimenzioniran in predrag projekt Cerod II. Vsak dan je bolj jasno, kako pomembna je bila tedanja odločitev, saj bi investicija v višini več kot 30 milijonov evrov brez evropskega sofinancirala lahko finančno potopila občino, pa tudi če bi uspeli finančno preživeti, bi za več let morali ustaviti vse investicije, tudi na najbolj nujnih področjih, kot so vrtci, šole, ceste … Pravilnost odločitve potrjuje tudi podatek, da lahko vse potrebne zahteve evropske in državne zakonodaje zagotovimo tudi z investicijo, ki je več kot štirikrat nižja, to je v višini 7 milijonov evrov. Pa se tudi ob tem znesku sprašujemo o gospodarnosti, saj se obseg odpadkov in zahtevana obdelava teh hitro spreminjata.

Potrpežljivega in vztrajnega iskanja rešitev za smrad iz odlagališča v Leskovcu pa ne moremo oporekati novemu vodstvu družbe Cerod. Široko zastavljene dejavnosti in končna odločitev za zelo racionalen način sanacije v spomladanskih mesecih dajejo pomembne rezultate. Po nekaj mesecih se je prisotnost kritičnih snovi v odpadnih vodah na odlagališču v večdesetkratnikih znižala in prisotnost smradu v okolici odlagališča je izrazito manjša oz. je bila zgolj v obsegu, ki ga lahko pričakujemo v vsaki bližini odpadkov, pa naj bo to ob košu za odpadke ali zabojniku na ulici. Če se bo sanacija dokončno potrdila tudi v naslednjih mesecih, bo to pomembna in predvsem dobra novica za vse prebivalce v okolici odlagališča.

Okolje ni naše, vsakokratni prebivalci Zemlje ga imamo v začasni uporabi in prav je, da se tega zavedamo. Vsak na svoj način. Lokalna skupnost z zagotavljanjem ustrezne infrastrukture in sistemov, občani pri svojem odnosu do uporabe vode, načinu ravnanja z odpadki ter na vsakem koraku, ko smo lahko spodbujevalci čistega skupnega okolja ali pa dodatno bremenimo naše skupno okolje z odvrženim odpadkom ali cigaretnim ogorkom.

Da je naše okolje v zadnjih letih deležno ustrezne skrbi, dokazuje tudi vse boljša kakovost reke Krke. Ta je že nekaj časa v kakovostnem merilu kopalnih vod, zato videvamo vse več posameznikov, ki si osvežilno kopel v naši reki tudi privoščijo. Ne glede na čofotanje pa je bila reka Krka vnovič osrednja rdeča nit naših poznopoletnih prireditev (Noč na Krki, Skoki v Krko), ki ste jih v velikem številu obiskali. Enako kot številne prireditve pred tem, ki so potekale po vsej občini. Vse to potrjuje, da smo pravilno zastavili bogato programsko ponudbo za vse generacije. Tudi jeseni bomo nadaljevali v tej smeri, lepo vabljeni, da pridete.

Na koncu pa še želja, da se bomo od konca tega meseca naprej lahko vedno odžejali z našo kakovostno pitno vodo iz pipe, plastenke z vodo pa počasi nehali kupovati …

Domače kot kakovost in prednost

Kolumna Gregorja Macedonija, župana Mestne občine Novo mesto v tretji številki glasila Novo mesto (junij 2016)

Novo mesto priložnosti in Novo mesto podpira domače sta naziva dveh kampanj, s katerima želimo v tem letu izpostaviti kakovost domače kulturne produkcije, uspehe domačih športnikov, širok nabor izobraževalnih možnosti na vseh ravneh, ki jih nudi Novo mesto, ter ponudbo lokalno pridelane hrane in izdelkov. In to ne samo z besedo in oglasi, ampak tudi s konkretnimi dejavnostmi.

Občinske kulturne prireditve so priložnost za naše mlade potenciale. Prihodnost je v naših rokah je bil naslov zaključne prireditve praznovanja 650-letnice in ponosen sem, da mladi gledalci niso skrivali svojega navdušenja in so dejavno sodelovali na prireditvi. Še bolj sem ponosen, da smo znali dati priložnost našemu mlademu soobčanu, še ne tridesetletnemu Žigi Vircu, ki jo je z veseljem sprejel in tudi odlično izkoristil. Tako kot kaže svoj talent in potencial z družinsko ekipo po svetovnih festivalih (New York, Cannes, Karlovi Vari …). Gledalci smo dobesedno sooblikovali novomeško prihodnost in predsednik države je po prireditvi iskreno priznal, da take prireditve trenutno ne zna organizirati nobeno drugo slovensko mesto. Pa je bilo takih presežnih prireditev v zadnjem letu kar nekaj in najpomembnejše sporočilo je, da smo vedno do zadnjega kotička napolnili dvorani Marof in Leona Štuklja, nazadnje ob praznovanju 70-letnice Glasbene šole Marjana Kozine. Tega druga slovenska mesta ne poznajo.

Naši mladi športniki so letos dobesedno eksplodirali. Imamo mlade prvake ali podprvake med košarkarji, košarkaricami, rokometaši in rokometašicami ter odbojkarji. Naši mladi dosegajo uspehe na plesnem področju in med mažoretkami. Vse to ni rezultat dela čez noč, zadaj so leta sistematičnega in trdega dela, ki zdaj žanje rezultate. In vse to si čim hitreje zasluži novih vadbenih površin, saj denarja za velike športne objekte še nekaj let ne bo. Bomo pa naredili novo travnato nogometno igrišče, zelo pospešeno pripravljamo vse potrebno za novo vadbeno dvorano ob Športni dvorani Marof in pokritje velodroma, ki bo tako postalo državno olimpijsko vadbeno središče za kolesarje, atlete in triatlonce.

Skupne zadeve moramo urejati na ravni, ki je najbližje občanu ali državljanu. Zato od lani namenjamo za 50 % več sredstev za krajevne skupnosti. Te smo letos povabili k prijavi projektov, ki jim bomo še dodatno sofinancirali. Vse skupaj bomo tako že letos podprli 34 projektov iz 18 krajevnih skupnosti. Med njimi so preplastitve cest, izgradnje pločnikov in javne razsvetljave, nove pešpoti, obnove krajevnih domov kot tudi izgradnje novih otroških igrišč. Zelo jasno smo povedali, da bomo spoštovali prednostne naloge, ki jih bodo določile krajevne skupnosti, in ko je prišlo več prijav, kot je bilo denarja v proračunu, smo sredstva v ta namen z rebalansom povišali.

Tudi projektom in programom kulturnih, športnih in socialnih društev smo z lanskim letom sredstva povečali (in ohranili tako raven tudi letos). To se vse pozna pri živahnem dogajanju v mestnem jedru, na reki Krki, v Brusnicah in Gabrju, Stopičah in na Otočcu. Prav je, da se podpirajo domači ustvarjalci in organizatorji. Tako nam raste socialni BDP, kot mi je pred kratkim rekel znanec, ki občasno pride v Novo mesto, in sva se srečala na kulturnem dogodku.

Uspešno gospodarstvo je najboljša osnova za razvito lokalno okolje. In novomeško gospodarstvo se lahko pohvali z že kar nekaj let trajajočimi odličnimi rezultati. Tudi zato je naloga lokalne skupnosti, da stori vse, da se ti rezultati ohranijo in da nudimo ustrezno podporo v primerni komunalni in cestni infrastrukturi. Poleg projektov za kakovostno in čisto vodo (septembra je načrtovan zagon filtracije na črpališčih, ki mora zagotoviti konec prekuhavanju) smo za več gospodarskih con začeli s prepotrebnim načrtovanjem in gradnjo potrebne infrastrukturne. Nesprejemljivo je 10-letno obdobje, ko se nič novega ni investiralo na tem področju. In zelo težko se sprijaznim, da imamo zainteresirane investitorje, ki čakajo z izvedbo projektov. In zato smo pristopili k reševanju na več koncih hkrati: Ždinja vas, Cikava, Livada …

Na koncu koncev pa je naša kakovost življenja vsak dan odvisna od prehrane. Vse bolj se zavedamo pomena v lokalnem okolju pridelane hrane. In če znamo povezati interes kupcev s ponudbo lokalnih proizvajalcev, smo zmagovalci oboji. Ob petkih nas tako povezuje Novomeška tržnica, ki jo najdete na Glavnem trgu.

Zaradi vsega naštetega bomo še naprej podpirali domače in bili mesto priložnosti. V poletnih mesecih pa lepo vabljeni na številne dogodke in prireditve ter veliko sproščenih poletnih dni.