Dogaja se ljudstvo. Ampak bolj v Mariboru, kot kje drugje. Nekateri menijo, da je imel novomeški župan Muhič srečo, da je objavil dokončen neuspeh projekta izgradnje Športne dvorane Portoval lansko leto na začetku počitniškega vrhunca. In se tako izognil jezi navijačev in širše javnosti, ki je po letu glasnih in suverenih županovih obljub se že videla na tekmah evropskega prvenstva v novi dvorani. Pred kratkim sem si ogledal posnetek ob sprejemu novomeških košarkarjev ob osvojitvi zadnjega naslova državnih prvakov. Župan je ob evforičnem skandiranju pokazal na bližnji breg za stadionom in zanosno rekel: » Tukaj bo stala naša nova dvorana!«. Če ne bi obljubljal dvorane za evropsko prvenstvo v košarki bi se celo lahko izmaknil, da ni obljubil, kdaj bo dvorana stala. Morda pa je vseeno mislil na neko daljno prihodnost, ko bo evropsko košarkarsko prvenstvo spet v Sloveniji.
Niso pa samo neizpolnjene obljube tisto, kar nas mora kot občane skrbeti. Huje je, ko se zaradi odtekanja denarja na raznih koncih in slabega vodenja občinskih podjetij in zavodov neposredno in posredno udarjeni naši žepi. Ali znamo to prepoznati in povezati? V teh dneh sem slišal, kako je predstavnik zdravstvene zavarovalnice pozval vse državljane naj se zavedajo, da je izdan recept, ki so ga dobili od zdravnika in zdravila zaradi kakršnega koli razloga ne potrebujejo ali pa ga ne bodo porabili, strošek, ki ga v nekem deležu plača ta isti državljan. Komunalne javne službe so zelo zanimiva oblika monopola. Monopola, kjer naj bi apetitebrzdala vlada s soglasji na dvig cen. Ampak ali vlada res lahko ob splošnem pritisku vseh občin skrbi za optimalne cene. Navidezni trg elektrike in plina je dolgo poznal samo enosmerno pot cen – navzgor. Pa se je našel nekdo, ki si je želel vstopiti na trg distribucije plina ter osvojiti pomemben tržni delež in je našel cenejše dobavitelje. Zanimivo – kar naenkrat so vsi obstoječi plinski operaterji znižali cene tudi do 30%.
Poleg vode in kanalščine so vse pomembnejša postavka naših položnic ravno smeti. Smeti, ki po vsem svetu postajajo velik posel občani plačujemo dvojno: preko investicij v občinskem proračunu in preko vsakomesečnih položnic. Zelo počasise dvigujejo odstotki ločeno zbranih smeti. Zanimivo! Ločeno zbrane smeti se kot vhodne surovine lahko proda – torej se z njimi zasluži; mešane odpadke pa morajo najeti zunanji izvajalci voziti na odlagališče in tam imamo z njimi potem največje stroške. Zavzamejo največji del omejenega prostora dragega odlagališča. Ko sem v teh dneh slišal, da so kriminalisti začeli preiskovati poslovanje enega od večjih izvajalcev smetarskih storitev, zelo prisotnim tudi v novomeški občini, sem postal pozoren in bo zanimivo kaj se bo iz tega izcimilo.
Prepričan sem, da bi lahko novomeška komunala z bolj celovito ponudbo in izvajanjem storitev tudi na področjih, kjer bi lahko z ustvarjenimi presežki financirali negativne rezultate nedobičkonosnih dejavnosti, razbremenila žepe občanov. Na žalost pa je vse, kar smo izvedeli, da je zanimalo sedanjo občinsko koalicijo pred in po volitvah, kdo bo na podlagi glasov občanov (so občani z glasovanjem za določene stranke res želeli braniti stolčke določenih oseb?) ohranil določene stolčke in pridobil nove. Nobenega pogoja doseženih rezultatov in kriterijev, kako se bo izbiralo kadre?
Zato prosim ne pišite v izjavah za medije o občinskih krtih in pozabljenih papirjih na WC-ju! Morda Dolenjci nismo enako vroče krvi kot ljudje ob Dravi, smo pa dovolj pametni in razumni, da vemo, da tisto, kar ste delili ni vaše ampak naše.
Objavljeno v Udarnem listu.