7. aprila 2015 bo Novo mesto praznovalo 650. rojstni dan. Habsburški nadvojvoda Rudolf je tega dne podpisal ustanovno listino in njemu v čast je mesto dolgo časa nosilo njegovo ime. Naše generacije bolj kot nadvojvodo Rudolfa poznajokultno glasbeno skupino Rudolfovo. Poznavalci vedo, da skupino poleg imena vežejo na Novo mesto (in okolico) tudi besedila pesmi.
Obletnica je res izjemna in Novo mesto jo bo dočakalo. Postavlja se vprašanje na kakšen način in kako bomo to obletnicopraznovali. Zadnje večje obletnice (600.) pred 48 leti se spominjamo po izgradnji nove bolnišnice. Prav gotovo, ne glede na splošno krizo, ki nas sedaj obdaja, v tedanjih časih nismo bili na tako visoki razvojni stopnji kot dandanes (včasih kar prelahko pozabimo kako je bilo še pred desetletji). Pa je vendar čutiti, da bi nekateri najraje obtožili krizo, da se ne da nič posebnega narediti.
Ko sem razmišljal o tem kakšen način praznovanja je najbolj primeren, sem se spomnil na zanimivo vzporednico dveh Mariborskih projektov. Univerzijade in Evropske prestolnice kulture (EPK). Univerzijada je bila zasnovana megalomansko in »mega« je bil tudi fiasko ob odpovedi. EPK je bil na začetku tudi zasnovan megalomansko, potem pa so drug za drugim nosilci megalomanstva obupali in zgolj nekaj mesecev pred otvoritvijo je vajeti prevzela nova (mlada) programska ekipa. Prepustila je (na koncu neuspešne) investicijske projekte nekdanjemu županu Kanglerju, sama pa se lotila združevanja ogromne količine manjših programskih enot v nek navidezen kaotičen red. Šlo je za zelo raznolik preplet izvajalcev: od ljubiteljskih društev do svetovnih zvezd. Program EPK je bil izveden in glede na dejstvo, da v Sloveniji ta uspeh nihče ne izpostavlja, daje v teh časih, ko se išče vsaka mrvica dvoma, temu uspehu še večjo težo.
In kaj se lahko nauči iz mariborskega primera Novo mesto? Prvič, da imamo en športni fiasko dovolj. Neuspela soorganizacija Evropskega prvenstva v košarki je težko spregledan madež sedanjega župana in njegove ekipe. Zato naj kot osnovo za praznovanje okrogle obletnice Novo mesto izkoristi široko zasnovo kulturne produkcije (ob vključitviuspešnepalete novomeškega športa). Tako je druga lekcija, ki jo velja ponoviti, iskanje načinov za motiviranje in potem uspešno vključitev široke palete generacijskih, interesnih, stanovskih in drugih oblik združevanja, v katerih sodelujemo vsakodnevno. Tako naj bodo vključeni otroci v vrtcih, šolarji v šolah, starejši na mnogoterih področjih, kulturniki in športniki v društvih in tako dalje. Dejstvo, da so odgovorni na Mestni občini in del civilne družbe že začeli s spodbujanjem in zbiranjem idej in pobud je hvalevredno in obet za dober rezultat.
Ne moremo pa mimo tega, da si Novo mesto zasluži tudi kakšen trajni investicijski presežek. Pa tudi, če bo to vsaj dodatna rekreacijsko-sprehajalna brv čez Krko. Če je prevozniški podjetnik dobil od države dovoljenje in denar, da si je zgradil nadvoz čez avtocesto pri Trebnjem, da nekaj metrov od javnega nadvoza pelje parkirat svoje tovornjake na drugo stran ceste, potem si tudi Novo mesto, kot gospodarsko najuspešnejša občina v državi, zasluži kakšno dodatno drobtino ob okroglem jubileju. Ne želim si namreč, da bi mi kot presežek ob jubileju »prodali« prenovo in ureditev tržnice. Če smo zadnjih 7 let kohezijska sredstva iz regionalnih razvojnih spodbud (tisti del EU regionalnega denarja, ki nam skoraj pripada, če zgolj znamo pripraviti dokumentacijo) namenjali za kanalizacijsko-vodovodne namene na obrobju občine. Nočem izpostavljati dileme mesto – okolica, vendar sedanje stanje ožjega starega mestnega jedra zahteva vsaj jasno strategijo in minimalne investicije v začrtani in široko dogovorjeni smeri. Zato prosim, da odgovorni ne najdejo izgovorov v postavljanju temeljnih kamnov. Omejitev pri postavljanju le teh ni. Naj bo jasno: kjer je volja se najde tudi pot. Novo mesto bo živelo še dolga leta, kakšna pa bo kvaliteta življenja v prazničnem letu pa je odvisno od nas in še posebej tistih, ki jim je mesto zaupano v upravljanje.
Objavljeno v Udarnem listu.