Pred kratkim me je srečal znanec in vprašal kako je mogoče, da je z mesecem aprilom dobil podvojeno vrednost na mesečni položnici novomeške komunale. Spomnil sem se decembrske seje, ko je bil predlog nove metodologije obračuna komunalnih storitev obravnavan na Občinskem svetu in sem bil edini, ki je nasprotoval razlagi, da se cena storitve vodooskrbe povečuje samo zaradi zakonskih zahtev. Gre predvsem za nestrateško in nespametno vodenje občine v zadnjih letih in sedaj je potrebno plačevati račune. In najlažje se je izgovarjati na zakonske zahteve, na nove metodologije obračuna in vsakemu nekaj vzeti (vsak mesec). Toda decembra so nas odgovorni na Mestni občini in Komunali prepričevali, da bo povprečno povečanje plačil v povprečju nizko: največ nekaj evrov, kar naj bi pomenilo povečanje za okoli 10% dosedanjih vrednosti.
Sedaj je vse več glasov, ki pravijo da je povečanje bistveno večje. V nekaterih primerih naj bi občani dobili podvojene zneske dosedanjih položnic. Jasen odgovor kdo in zakaj je člane Občinskega sveta in s tem vse občane zavajal bom zahteval na naslednji seji občinskega sveta. Ljudje so upravičeno jezni. Še posebej, ker imamo v Novem mestu tudi slabo kakovost vode iz vodovodnega sistema. Verjamem, da motna voda ni kemično in bakteriološko sporna, vendar je težko kogarkoli prepričati, da je ob rjavkasti tekočini v kozarcu vse v redu. In na vse to pride še drastično višja položnica!
Najlažje se je izgovarjati na Ljubljano. Po načelu »drugi so krivi«. Tam sprejemajo neumne zakone in nam nočejo dati denarja za prepotrebne hidravlične izboljšave vodovodnega sistema. Toda po Sloveniji so razdelili stotine milijonov za infrastrukturnih komunalne projekte v preteklih 7 letih. Kako da imamo težave, ker nam zadnje sekunde dokončno usklajeni in prijavljeni projekt nočejo odobriti? Morda pa gre za enako zgodbo kot je bila pri Športni dvorani Portoval, Vzhodni tribuni novomeškega stadiona, Garažni hiši pri Zdravstvenem domu, prenovi novomeške tržnice in kanalizaciji ter vodovodu v Šentjoštu. Prijavljajo in nerealno planirajo projekte, ki kar po tekočem traku ne morejo uspešno kandidirati za državna in evropska sredstva. Seveda so v vseh navedenih primerih krivi drugi. Tisti, ki se vozijo po Sloveniji in vidijo napredek v drugih slovenskih krajih pa naj nikar ne mislijo, da so tam bolj uspešni in da znajo strateško planirati ter pravočasno pripraviti projekte. Njim verjetno samo manj nagajajo.
Niso pa samo neuresničeni obljube tisto, kar nas mora kot občane skrbeti. Huje je, ko se zaradi negospodarnega odtekanja denarja na raznih koncih in slabega vodenja občine neposredno in posredno udarjeni naši žepi. Ali znamo to prepoznati in povezati? Zakaj moramo kot uporabniki komunalih storitev plačevati tako visoke obroke za investicijo v izboljšano infrastukturo, če pa smo od Evrope pridobili 85 % sofinanciranje teh istih projektov? Zakaj bomo v projekt Cerod II kot občina prispevali 60 % vrednosti celotne investicije, ko pa bomo tam odložili le 20 % naših smeti? Ali vam je všeč, da naš denar zapravljajo za projekte, od katerih bodo več imele druge občine?
Odgovorov pa ni in ni. Lahko samo rečem: »Dosti je! Nehajte se igrati z našim denarjem.«. In verjamem, da nisem edini.
Objavljeno v Udarnem listu.