Vstop v mesec september je pomemben. Začetek šolskega leta za osnovnošolce in srednješolce, študenti začenjajo svoje akademsko leto v začetku oktobra. Zgodovina Novega mesta je zelo povezana z izobraževanjem, saj je bila tu pred 279 leti ustanovljena najstarejša neprekinjeno delujoča slovenska gimnazija. V dolenjski prestolnici prav tako deluje že vse od leta 1886 najstarejša kmetijska šola. Danes je Novo mesto pomembno regijsko izobraževalno središče s kakovostnim predšolskim varstvom, osnovnošolskim izobraževanjem ter pestro ponudbo srednješolskih programov, ki v Novo mesto dnevno pripeljejo številne mlade.
Vse to nadgrajuje širok izbor višješolskega izobraževanja na Šolskem centru Novo mesto, Ekonomski šoli Novo mesto in Centru biotehnike in turizma ter 8 novomeških fakultetah in visokih šolah, na katerih študira že več kot 2000 študentov. Prav teh 8 fakultet in visoka šola bodo poleg Javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo tvorili začetno jedro nove javne univerze s sedežem v Novem mestu. V juniju smo dekani vseh 9 obstoječih visokošolskih institucij, rektor zasebne univerze ter predstavnik JRZ Rudolfovo z ministrom za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igorjem Papičem podpisali pismo o nameri za ustanovitev nove, četrte, slovenske javne univerze. Tako so stekli postopki za pripravo vloge, ki jo bo potrjevala Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis), v nadaljevanju pa mora sklep o ustanovitvi javne univerze potrditi še Državni zbor RS. Po načrtih prisojnega ministrstva bi se moralo to zgoditi še v tem letu.
Zakaj je pomembno, da ima Novo mesto javno univerzo? Ker je znanje odgovor na izzive sodobnega časa. Dolenjska ima uspešno gospodarstvo. Če danes iščemo odgovore, kako zagotoviti uspešno poslovanje novomeškega gospodarstva tudi v prihodnosti, je odgovor v vzpostavitvi novih raziskovalnih in visokošolskih institucij, ki bodo nosilci raziskovanja in prenosa razvojnih kompetenc na nove generacije. Pri tem ni nepomembno, da lahko univerza pritegne mlade ne samo iz bližnjih krajev, temveč tudi iz širše srednjeevropske regije in tudi z drugih kontinentov. Dokaz tovrstne prakse je Javni raziskovalni zavod Rudolfovo, ki ima v dobrih 3 letih delovanja že več kot 50 zaposlenih, ki prihajajo iz različnih držav, tudi drugih celin. Univerza pa ima na svoje okolje tudi druge pozitivne učinke. Pravim univerzitetnim mestom dajejo utrip mladi, ki med študijem spremenijo svoje bivalno okolje. Ko iščemo poti za oživitev mestnega jedra, to ni nepomembna priložnost, ki se obeta našemu mestu. Univerza krepi tudi podjetniško in storitveno okolje, ki se vzpostavi okoli tovrstne institucije. Vesel sem, da je strateška usmeritev, zapisana leta 2015 v občinski razvojni strategiji do leta 2030, zelo blizu svoje uresničitve. Projekt ustanovitve javne univerze nas v lokalni skupnosti povezuje, saj je plod sodelovanja tako gospodarstva, zasebne pobude, državnih srednješolskih zavodov ter MONM. S tem procesom bodo uresničene želje, vizije in prizadevanja številnih posameznikov, ki so se že v 90. letih prejšnjega stoletja združevali v Dolenjski akademski pobudi.
Nova javna univerza je dobra novica tudi za najmlajše. Kaže jim pot, po kateri bodo lahko enakovredno sodelovali v tekmovalnem globalnem okviru, ki zahteva vedno nova znanja in prilagajanja. Vse pa se vendarle začne v družini, nadaljuje v vrtcu in šolah. V začetku septembra je odprl vrata nov vrtec Cvetnik v Gabrju. To je že tretji novi vrtec v naši občini v zadnjih 10 letih (poleg vrtca v Gabrju še vrtec Ostržek v Bršljinu in Miškolin v Mačkovcu). V tem času so bili vsi ostali vrtci prenovljeni in posodobljeni. V gradnji je razširitev in obnova vrtca Labod v Ločni, v naslednjih tednih začenjamo s pripravo projektne dokumentacije za dva nova vrtca (v Mrzli dolini in Podbrezniku). Tudi polne osnovne šole so dokaz, da je novomeška občina kakovostno bivalno okolje. Tudi šole so bile in so v zadnjem obdobju predmet stalnih obnov in posodobitev. Smo sredi dograditve OŠ Šmihel ter tik pred prvima obsežnejšima obnovama obšolskih športnih in ostalih površin pri OŠ Grm in OŠ Bršljin. Letos je v prve razrede novomeških OŠ vstopilo 442 prvošolcev in lahko smo ponosni na delo osnovnošolskih ekip, katerih delo lahko vedno znova označimo za nadpovprečno; to je merljivo s primerjavo rezultatov na regionalnih oz. državnih tekmovanjih v znanju in športu.
Ob praznovanju 660. obletnice ustanovitve Novega mesta smo izpostavili, da naše mesto piše prihodnost. Nedvoumno je ena najboljših naložb v prihodnost naložba v znanje. Novo mesto je in bo mesto, kjer se bo znanje ustvarjalo, se prenašalo na naslednje generacije ter bo poudarjeno kot ena najpomembnejših vrednot.
Kolumna je objavljena v glasilu Novo mesto, septembra 2025.