Izbrali ste spremembe

Kolumna Gregorja Macedonija, župana Mestne občine Novo mesto v drugi številki glasila Novo mesto (marec 2016)

Pred zadnjimi volitvami so bile obljubljene spremembe ena glavnih tem. Velika večina volivcev je podprla kandidate, liste in stranke, ki so predstavljali spremembo. Spremembo od zamujanja razvojnih priložnosti in neučinkovitega upravljanja lokalne skupnosti. Večinsko smo bili za spremembe na bolje, težavo pa imamo, ko se sprememba dotakne tudi nas. In na neki način smo bili vsi v majhnem ali večjem delu soudeleženi v dozdajšnjem neučinkovitem sistemu, za katerega smo vedeli, da ni dober. Za izvedbo sprememb je potreben pogum, in če je ta podprt z vizijo in modrostjo, bodo rezultati prišli. Nekatere je strah pred spremembami tudi za ceno nazadovanja, nekateri pa odkrito nasprotujejo, ker spremembe pomenijo poseg v pridobljene posebne ugodnosti. Vendar verjamem, da premoremo dovolj moči, da v jubilejnem letu stopimo na pot razvoja naše občine oz. našega mesta.

Lani smo začeli z reorganizacijo širše občinske uprave. Vsi moramo začeti sodelovati in pri tem iskati rezerve. Sistem občinske uprave, javnih zavodov in podjetij je (bil) predrag, in zato nam zmanjkuje na področjih, v katerih so prednostne naloge občine. Osnovne naloge so zagotavljanje kakovostne pitne vode, učinkovitega čiščenja odpadnih vod, varno cestno omrežje, primerna infrastruktura za osnovno šolstvo in predšolsko vzgojo ter izvedba teh, učinkovito zbiranje in predelava odpadkov, skrb za splošno in požarno varnost ter čisto in urejeno okolje. Nato pridejo na vrsto še šport, kultura, mladi, starejši, sociala in še bi lahko naštevali. Vse to so izhodišča za delovna mesta oz. uspešno gospodarstvo. Če bomo imeli prijazno delovno in bivalno okolje za nas, občane, bodo naši kraji zanimivi tudi za obiskovalce oz. turiste. Zato snujemo novo turistično strategijo, ki bo slonela na tistem, kar imamo in kar smo (in ne na tistem, kar si želimo biti). Pomemben del te strategije je ureditev naše ključne podobe, to je starega mestnega jedra. Glavni trg, ki je danes tudi (pre)obremenjena tranzitna cesta in poleg tega še v prevelikem delu parkirišče, je treba nameniti pešcem in kolesarjem ter manj avtomobilom. Seveda je vsak poseg v mestu, kjer je država mrežo pomembnih prometnic (državnih cest) »pozabila« primerno načrtovati in graditi, zelo zahteven. Zato smo prek javne razprave zasnovali nov prometni režim, ki bo del Glavnega trga namenil samo za pešce in kolesarje. Evropski denar za razvoj urbanih središč pa bo vir za prenovo zunanje podobe Glavnega trga v naslednjih letih. Načrtujemo nova parkirna mesta tako v mestnem jedru kot tudi in predvsem ob ožjem mestnem središču. Po intenzivnem lobiranju v Ljubljani smo uspeli pridobiti projekt na državnih cestah (zaključek Kandijske ceste ob zdravstvenem domu), kar je ob državnem proračunu, ki za te namene ne zagotavlja denarja, pomemben uspeh. Še vedno pa zelo na ministra za infrastrukturo intenzivno naslavljamo pozive, da je treba nujno zagotoviti izvedbo odsekov, kjer gre za varnost – še posebej otrok. To sta cesti skozi Velike Brusnice in Šmihelska cesta. Po prekinitvi projekta Cerod II je zdaj pomembno, da najdemo najbolj sprejemljiv način prihodnje učinkovite predelave odpadkov. Imamo sprejet osnovni dokument za črpanje sredstev v obdobju 2014–2020, to je Regionalni razvojni program JV Slovenije. Zastavljamo bolj povezovalno in ambiciozno politiko črpanja evropskih sredstev. Novo mesto je regijsko središče JV Slovenije ter prestolnica slovenskega izvoznega gospodarstva. Ti vlogi moramo znati izvajati tako v regiji kot v odnosu do države.

Nabor projektov, ki so zastavljeni in so bili oz. bodo udejanjeni v bližnji prihodnosti, je dolg: dokončanje centralne čistilne naprave v Ločni (s sušenjem odpadnega blata), izgradnja brvi prek Krke v Irči vasi (ter v nadaljevanju še brv v Ločni), ureditev gradbene jame ob avtobusni postaji, izvedba energetskih sanacij in dokončanje prenove javne razsvetljave z vključevanjem zasebnih investitorjev, prvi kolesarski odseki, ki bodo vsaj delno izpolnili vrzeli v mestnem predelu (Straška cesta, Ločna–Žabja vas, Irča vas–Srebrniče …) ter v nadaljevanju širša kolesarska mreža kot del projekta Krka Sava Bike, smo sredi prenove in dograditve podružnične osnovne šole oz. vrtca na Malem Slatniku. Potekajo dogovori o projektu nacionalnega (zimskega) olimpijskega vadbenega središča za kolesarje, atlete in triatlonce v Češči vasi. Pridobili smo investitorja za lokacijo Novi trg 6 (nekdanja občinska stavba), ki je odstranil dolgoletno neugledno propadajočo stavbo. Pogovarjamo se z novimi investitorji oz. nosilci vsebin za Glavni trg, iščemo rešitve za razvoj območja Gorjancev ter se posvetujemo z manjšimi in večjimi poslovnimi subjekti na področju predelave lesa v naši občini, da bodo ustrezno zastopani v regionalno zastavljenem projektu Lesni centri Dolenjske.

Zgornje naštevanje je izpustilo še marsikatero aktualno dejavnost in načrte. Verjamem, da bo občinski časopis, ki je pred vami, zagotovil celovito informiranje in nam vsem skupaj omogočil bolj kakovosten dialog. Poslušali smo kritike in pomisleke še pred izidom prve številke časopisa. O našem delu smo veseli vsakega odziva, tudi kritičnega. Še bolj pa celovitih vsebinskih pobud in vključevanja posameznikov v konkretno delo projektnih timov. Če bomo znali sodelovati, bodo rezultati boljši. Navsezadnje smo občino prevzeli v takšnem stanju, da nam ne preostane nič drugega, kot sodelovati. Vse naše delo mora imeti samo en cilj – kakovostno bivanjsko in delovno okolje za nas, občane. Prijetne pomladne mesece vam želim ter da se čim večkrat vidimo na številnih kulturnih, športnih in zabavnih prireditvah, ki jih bo po vsej občini veliko. Še posebej pa vabljeni na spomladanske čistilne akcije. Okolje je tisto, ki ga nimamo v lasti, temveč ga le varujemo za svoje potomce.

Intervju ob prvem letu mandata

“Krepi se pozitiven duh sodelovanja, veliko je posameznih entuziastov v društvih, krajevnih skupnostih, klubih, ki so pripravljeni in sposobni iz enega evra narediti tri. Take ljudi je zagotovo treba podpreti.”

Intervju z Gregorjem Macedonijem, županom Mestne občine Novo mesto v prvi številki glasila Novo mesto (december 2015)

Minilo je prvo leto vašega mandata. Zadovoljni z opravljenim delom?

Kot večina stvari v življenju tudi čas županovanja teče hitro. Da, z opravljenim delom, ki smo ga s sodelavci opravili v tem letu, sem zadovoljen.

Kaj konkretno bi izpostavili od narejenega?

Bom sledil štirim glavnim točkam mojega predvolilnega programa. Na prvem mestu izpostavljam, da smo zagotovili sofinanciranje projekta Hidravlične izboljšave iz evropskih sredstev in državnega proračuna ter podpisali prvo od obeh nosilnih pogodb za izvedbo tega za naše občane zelo pomembnega projekta. Že prihodnje leto bo občanom iz pip tekla čista voda brez prekuhavanja. Kot drugo smo se uspeli postaviti v prvo vrsto tistih, ki smo pripravljeni na črpanje EU-sredstev iz nove evropske finančne perspektive. Med prvimi v Sloveniji smo sprejeli Trajnostno urbano strategijo ter pripravili temelje za črpanje sredstev za energetske sanacije. Verjamem, da se bo obdobje, ki smo ga označevali za obdobje zamujenih priložnosti, končalo. Kot tretjo točko izpostavljam reorganizacijo občinske uprave. Iz devetih uradov smo naredili štiri; zdaj imamo osnovo za večjo učinkovitost in boljšo odzivnost na potrebe občanov. Ne gre vse čez noč, verjamem pa, da sledimo cilju, da mora občinska uprava postati učinkovit servis za občane. Z racionalizacijo poslovanja in skrbnejšo porabo proračunskih sredstev pri naročilih smo na letni ravni prihranili več kot milijon evrov.

Četrta točka je bila obljuba, da bomo uredili naše trge, ulice in vaška središča. Delamo vzporedno na več kot petnajstih projektih po vsej občini. Gre za projekte, ki so na transparenten način dobili prednostno obravnavo. Kot enega glavnih kriterijev lahko omenim varnost otrok. Resno in odločno smo zastavili tudi prenovo starega mestnega jedra, v začetku novembra je bil objavljen javni arhitekturni natečaj. Posebej sem vesel, da nam je k sodelovanju uspelo pritegniti tudi prof. Janeza Koželja kot člana natečajne komisije. Če bo šlo vse po pričakovanjih, bomo med več kot dvajsetimi pričakovanimi prijavami marca prihodnje leto dobili zmagovalno rešitev, ki bo nato osnova, da naš največji in najlepši trg na Kranjskem po šestdesetih letih primerno uredimo in mu vrnemo veljavo, ki si jo zasluži.

Kaj vas je najbolj neprijetno presenetilo od začetka županovanja?

Imel sem že veliko izkušenj glede občinskih zadev in javne uprave, nisem pa bil nikoli zaposlen v javnem sektorju. Način dela v javni upravi je na žalost še vedno daleč od tistega v zasebnem sektorju. Ne gre toliko za zaposlene, ti so taki in drugačni, kot v vsakem drugem okolju. Gre za odnos do dela in prevzemanje odgovornosti. Nekateri so prepričani, da lahko vso odgovornost prepustijo dokumentom. Dokler ne bodo znali zaposleni v javni upravi prevzemati odgovornosti, sistem pa bo omogočal nagrajevanje takšnih posameznikov ter izločevanje neuspešnih, se slovenska zgodba ne bo bistveno spremenila. Tudi v občinski upravi Novega mesta je veliko sposobnih strokovnjakov, vendar so bili v zadnjih letih ujeti v sistemski okvir pasivnosti, nihče jim ni dal občutka, kako pomembno je njihovo delo za občane.

Zelo je odmevala tudi prekinitev pogodbe za drugo fazo izgradnje predelave odpadkov na odlagališču v Leskovcu …

Odločitev ni bila lahka. Šlo je za podpisano pogodbo v vrednosti prek 30 milijonov evrov. Država je z vsemi možnimi načini sporočala, da v izvedbo ne verjame, čas pa je presegel vse skrajne roke. Tudi odločitev za prekinitev ni bila samoumevna, saj smo se zavedali, da bo treba kriti stroške dozdajšnjih del ter da bodo sledili večletni postopki glede odškodnin. Pa vendar lahko rečem, da smo preprečili katastrofo. Če pogodbe ne bi prekinili, bi najverjetneje povzročili zlom občinskih financ in še za dolga leta obremenili vse občane. Mestna občina Novo mesto naj bi na meni nerazumljiv način krila kar 62 % te investicije (več kot 7 mio lastnih sredstev MO NM), kljub temu da šteje le 22 % prebivalcev in proizvede le 28 % odpadkov v regiji. Če se bomo v regiji odločili za nov, racionalen projekt manjšega obrata, bomo imeli Dolenjci daleč najnižje stroške predelave odpadkov glede na druga območja Slovenije, sofinancerski delež Mestne občine Novo mesto pa bo predvidoma nekaj nad milijon evrov.

Kateri so tisti ukrepi v prvem letu, ki so za občino najpomembnejši?

Predvsem je pomembna likvidnostna sanacija občinskega proračuna. V letošnjem letu smo uspeli pokriti 2,5 milijona evrov obveznosti iz minulega leta, odplačali več kot 1,5 milijona evra kreditov, ob tem pa bomo zaključili leto s presežkom. V letu 2016 smo pripravljeni za velike projekte. V zadnjem letu pa so zelo pomembni naslednji premiki: najem in preureditev gradbene jame na avtobusni postaji, odkup stare občinske stavbe in dejavno upravljanje s tem prostorom, ki je bil deset let degradiran, več sredstev, ki so jih v letu 2015 prejele krajevne skupnosti, se že izkazuje kot dobra poteza, saj so v posameznih KS izvedli kar nekaj manjših dobrih projektov, optimizirali smo stroške javnega potniškega prometa in preostale linije prilagodili urnikom uporabnikom, začeli sistematičen pristop k razvoju turizma, dejavno povezovanje s sosednjimi občinami na ključnih projektih regije, izvedli številne prireditve v mestnem jedru, če naštejem le nekaj bolj izpostavljenih.

In kaj vas je najbolj presenetilo v pozitivnem smislu?

Pozitivna energija in pripravljenost na sodelovanje, ki so ju občanke in občani pokazali ob praznovanju 650-letnice ustanovitve Novega mesta. Občutek, ko vidiš, da ljudje podrobno spremljajo naše delo, pozitivni odzivi, ki jih dobim ob posameznih uresničenih korakih. Krepi se pozitiven duh sodelovanja, veliko je posameznih entuziastov v društvih, krajevnih skupnostih, klubih, ki so pripravljeni in sposobni iz enega evra narediti tri. Take ljudi je zagotovo treba podpreti. Resnično se je prebudil in se še krepi ponos na naše uspešno, izvozno usmerjeno gospodarstvo, ki z današnjimi uspehi dopolnjuje in nadgrajuje bogato zgodovino regionalnega središča na področjih izobraževanja, kulture, športa in drugega.

Katera je najbolj zahtevna naloga, ki čaka na uresničitev in ste glede nje optimistični?

Največja odgovornost je biti opora in podpora, da lahko pomagamo – seveda v okviru svojih pristojnosti in nalog –, da se bo zdajšnja gospodarska uspešnost lahko ohranjala in nadaljevala. Nikoli ne smemo pozabiti, da tako uspešno poslovanje novomeškega gospodarstva ni samoumevno. Današnji uspehi imajo trdne temelje v zgodbah, ki so se gradile desetletja in jih zagotavljajo odlični kadri – posamezniki, ki znajo sestavljati zmagovalne ekipe ter svoje uspehe merijo v evropskih in globalnih primerjavah. Zato je pomembno, da imamo pravo infrastrukturo. Tukaj je za nas resnično pomembna 3. razvojna os, ki bo Novo mesto postavila na križišče dveh pomembnih prometnih povezav in s tem prinesla nove izzive. Ne smemo pozabiti, da je vojvoda Rudolf ustanovil Novo mesto kot strateško točko na poti do Jadrana. Od cestnih povezav je zelo pomembna tudi zahodna povezovalna cesta, ki bo skupaj z južno povezovalno cesto pomenila odpravo dvajsetletnega zaostanka novomeške prometne mreže. Poleg infrastrukture pa bi izpostavil še dobre izobraževalne in raziskovalne ustanove. Samo kakovostne fakultete in visoke šole bodo prej ali slej odprle pot do novomeške univerze. In dobri kadri v ustanovah znanja bodo lahko podpirali uspešne podjetniške zgodbe.

Kje se najbolj zatika in zakaj?

Podedoval sem kar nekaj zgodb, ki so jih in jih še obravnavajo kriminalisti. Medijsko je bila najbolj izpostavljena škodljiva najemna pogodba za RIC. Takoj na začetku sem z več pravnimi strokovnjaki temeljito analiziral vse možne pravne postopke in scenarije. Na koncu ugotoviš, da so odgovorni v prejšnjem mandatu z veliko mero spretnosti poskrbeli za temeljita pravna zavarovanja in vedno znova zavlačevali v prvih treh letih na način, da so se iztekli vsi roki, ko bi pravno še lahko kaj dosegli. Zdaj je zadeva na sodišču, na katerem se borimo za prekinitev pogodbe ali vsaj za izničenje vseh škodljivih elementov iz nje. Grozljivo je, da bi nam prekinitev pogodbe prinesla še večjo škodo. Zato se borimo na sodišču in redno zavračamo račune podjetja Protekt oz. jih plačujemo zgolj v višini 40 %. Gre za najemni odnos, ki nam je v taki obliki vsiljen, in z vsemi sredstvi se borimo, da to uredimo.

Kje je Novo mesto v primerjavi z drugimi slovenskimi občinami?

Novo mesto je v primerjavi z drugimi slovenskimi mestnimi občinami v zadnjih desetih letih zaspalo. Zaostajamo v urejenosti cestne infrastrukture, mestnega jedra in športne infrastrukture. Verjamem, da bomo del teh zaostankov nadomestili že v tem mandatu in da bomo v naslednjih desetih letih sledili drži naših gospodarskih družb. Želimo biti najboljše bivalno in delovno okolje, ki se ne bo primerjalo zgolj na slovenski ravni, temveč tudi širše.

Kako uspešni ste v dvogovoru z državo?

Država je že pozabila, kaj pomeni enakomeren, policentrični razvoj. Odgovorni v vladi in državnem zboru imajo preveč opravka sami s sabo in gašenjem požarov. Ni sistemskih reform in strateškega načina dela. Posledice so vse večja centralizacija in slabšanje pogojev za izvajanje nalog lokalnih skupnosti. V letih 2016 in 2017 je država samo naši občini naložila dodatnih 400 000 evrov letnih obveznosti iz naslova plač javnih uslužbencev, brez povečanja sredstev. Eno ali več ostalih področij bo zato utrpelo posledice. In ve se, kaj zagotavlja občina: vrtce, osnovne šole, vodooskrbo ter čiščenje odpadnih vod, občinske ceste, kulturo, šport, socialo … Če odmislim negativen splošni trend, pa poteka dialog s posameznimi ministri in odgovornimi po resorjih dokaj uspešno. Sogovorniki nam pogosto priznavajo, da smo ambiciozni, razvojno naravnani, in upam, da se bo to v prihodnje tudi obrestovalo.

Veliko več davkov iz Novega mesta odteka, kot se potem denarja za občinsko delovanje in posamezne investicijske projekte vrne …

Vsi vedo, da je Novo mesto zelo uspešno gospodarsko središče. To je večini že skoraj samoumevno. Pozabljajo pa, da je treba uspešnim tudi kaj vračati. To moram vedno znova ponavljati in jih opominjati. Včasih tudi z navidezno nerealnimi zahtevami, kot so preselitev ministrstva za gospodarski razvoj v Novo mesto. Vendar ko pogledamo dejstva, ne more take zahteve nihče označiti, da je brez podlage. Mislim, da se sogovorniki v Ljubljani ob takih pogovorih pogosto zamislijo. Realnih sprememb pa na žalost (še) ni.

Po enem letu ste si torej ustvarili sliko, dobili vpogled v vse sfere delovanja občine. Vas kdaj prevzame občutek, da ste naredili napako, ker ste se podali v to zgodbo, da je dela preveč, da se stvari premikajo prepočasi …, ali ste še vedno optimist?

Biti župan Novega mesta je torej …

Čast, izziv in ponos. Pa kašen siv las več ter kakšna ura za družino in prijatelje manj.

 

Dogovor o sodelovanju pri vodenju Mestne občine Novo mesto v mandatu 2014-2018

Danes ob devetih smo javnost seznanili z Dogovorom o sodelovanju pri vodenju Mestne občine Novo mesto v mandatu 2014-2018.
Dogovor bom dokončno sklenil s svetniškimi skupinami SDS, Liste Ivana Kralja, Solidarnosti Novo mesto, Liberalno gospodarsko stranko, DeSus, NSi, Slovenija za vedno, svetnikom Jirijem Voltom in Listo Gregorja Macedonija. Za programsko sodelovanje pa je še prostor tudi za mnoge v in izven Občinskega sveta. Na poti sprememb, bomo potrebovali vse, ki želijo dobro naši Občini.

Dogovor o sodelovanju svetnikov in Gregorja Macedonija

Prevzem županskega in svetniških mandatov

V ponedeljek, 3. novembra 2014 je Gregor Macedoni prevzel svoj županski mandat skupaj z 29 izvoljenimi svetniki na prvi seji Občinskega sveta. Novi župan bo svoje delo uradno pričel v torek, 4. novembra 2014.

Ob tej priložnosti je nagovoril člane in članice novega Občinskega sveta, nekdanjega župana, nove sodelavce iz Občinske uprave ter zainteresirano javnost. V priponki na povezavi najdete prepis njegovega govora.

Nagovor Gregorja Macedonija ob prevzemu županskega mandata

Spremembe bodo!

Drage občanke, dragi občani!

Iskrena hvala za vaše glasove, za vaše vzpodbude in motivacijo. Cenim zaupanje, ki ste mi ga izkazali. Velika podpora bo temelj mojega županovanja in vse bom naredil, da izrečene besede postanejo dejanja.