Gostje strokovnega srečanja (Od leve red. prof. Janez Koželj, podžupan in mestni arhitekt MO Ljubljana, Izidor Jerala, pomočnik vodje oddelka za prostor, na Mestni občini Novo mesto, gostitelj Gregor Macedoni, dr. Igor Jakomin, državni sekretar na Ministrstvu za promet, asist. dr. Tomaž Slak iz Fakultete za arhitekturo)

V četrtek, 23.9.2010, je neodvisni županski kandidat Gregor Macedoni v okviru strokovnih srečanj pred lokalnimi volitvami gostil državnega sekretarja na Ministrstvu za promet dr. Igorja Jakomina in ljubljanskega podžupana in mestnega arhitekta prof.dr. Janeza Koželja. Okrogla miza je bila namenjena področju prometa in javnega prostora.

Izjavi:

Več fotografij na voljo tukaj.

Dr. Igor Jakomin je predstavil tematiko prometa in sicer v širšem državnem kontekstu s prikazom koncepta razvoja prometnih koridorjev, razvojnih in prometnih poti preko države do železnice in javnega prometa. V kontekstu Novega mesta oz. celotne JV regije je bila predstavljena s strani državnega sekretarja dr. Igor ja Jakomina kot prioritetna t.i. tretja razvojna os (hitra cestna povezava JV regije z AC), ki poteka po vzhodni strani Novega mesta in se navezuje na Belo krajino (Metlika, Črnomelj) ter še naprej do Karlovca. Pri tem je najbližje začetku realizacije prvi del (od avtoceste do kraja Maline, vključno z izgradnjo tunela pod Gorjanci), ki bi bil lahko v izgradnji do konca naslednjega mandata – to je leta 2014, za drugi del se pripravlja dokumentacija, tretji del pa je še v začetnih fazah.

V nadaljevanju je povzel besedo prof. dr. Janez Koželj s Fakultete za arhitekturo in aktualni podžupan ter mestni arhitekt Ljubljane, ki je predstavil zagate in problematiko pri urejanju javnega prostora Ljubljane. Predstavil je zavidljivo paleto izvedenih projektov – v Ljubljani so v tem mandatu realizirali kar 504 projekte, ki so slovensko prestolnico spremenili v izjemen prostor dovršenih in delujočih javnih površin in družabnega mestnega življenja. Novo izvedene brvi preko Ljubljanice, urejena obrežja, mestni prostori in izločitev avtomobilskega prometa iz osrednjih mestnih površin v korist pešcev in kolesarjev so ključne poteze, ki so jih dosegli predvsem tako, da so ob sanacijah infrastrukture simultano izvajali tudi preureditve tlakov, peščevih površin, parkov in povezav oz. brvi. Vse navedeno je povzročilo odziv tudi pri zasebnikih, da so pristopili k ureditvi svojih objektov lociranih ob teh urejenih urbanih potezah. Kot je poudaril ljubljanski mestni arhitekt je za nekatere projekte potrebna zgolj volja in dobra koordinacija, stroški posameznih projektov pa so bili tudi na ravni zgolj 500 EUR.

Sledila je predstavitev g. Izidorja Jerale, mestnega urbanista oz. pomočnik vodje oddelka za prostor, na MO Novo mesto. Izpostavil je prvine pred kratkim sprejetega OPN (občinskega prostorskega načrta), ki že programsko vsebuje večino prepotrebnih bodočih ureditvenih posegov občine Novo mesto in dolgoročno omogoča izvedbo oz. ureditev tako prometa kot tudi javnega prostora. OPN sloni na različnih študijah in strokovnih podlagah, ki predstavljajo osnovo bodočemu urejanju mesta z bližnjo okolico. Izpostavil je problematiko usihanja mestnega prebivalstva, slabljenje mestnega jedra kot prostora za življenje družin in izredno težko rešljive prometne zagate mesta, ki se duši v tranzitnem prometu. Primerjalno z Ljubljano tudi Novo mesto nudi kvalitetno bivalno okolje, ki pa mora prioritetno rešiti promet, kateremu bodo lahko sledili tudi ureditveni posegi po vzoru mesta Ljubljane.

Kot zadnji razpravljavec je svoje videnje urejenega prostora Novega mesta izpostavil dr. Tomaž Slak, arhitekt in novomeščan, zaposlen na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, ki je tudi član programske ekipe županskega kandidata Gregorja Macedonija. Izpostavil je potreb  po osredotočenju na velike kompleksne projekte oz. celovite poteze, identificiranju ključnih arhitekturnih in prostorskih točk mesta, ki definirajo prostor in ki predstavljajo največje izzive ter z njimi vzpostaviti mrežo točk urbanega razvoja, ki bi izžarevale pozitivne premike v okolico. Poudaril je, da Novo mesto še ne premore kritične mase pravih meščanov oz. uporabnikov urbane kulture. Kolo, kot okolju najprijaznejše prevozno sredstvo, idealno ravno v radiju 2-3 km, kar pokrije skoraj celotno mesto, je povsem marginalizirano in podrejeno avtomobilskemu transportu. Ob predpostavki, da je ena ključnih nalog prometna ureditev, so razvojni potenciali, ki si zaslužijo prioriteto: Glavni trg, Kandijska cesta v delu, kjer se spusti na nivo reke Krke (ureditev t.i. ‘mestne plaže’), poslovno-kulturna cona ob Seidlovi (trenutno največja ruševina na Novem trgu), območje BTC in vsaj dve dodatni peš brvi preko Krke ter še nekatere druge točke razvoja urbanega življenja in prostora Novega mesta. Hkrati je potrebno pristopiti k urejanju javnega prostora krajev izven mesta, kar je predstavil na primeru manjšega kraja v sosednji občini, kjer je z lastno iniciativo krajanov in aktivne pomoči občine prišlo do ureditve vaškega središča z izgradnjo manjšega večnamenskega objekta.