“Krepi se pozitiven duh sodelovanja, veliko je posameznih entuziastov v društvih, krajevnih skupnostih, klubih, ki so pripravljeni in sposobni iz enega evra narediti tri. Take ljudi je zagotovo treba podpreti.”
Intervju z Gregorjem Macedonijem, županom Mestne občine Novo mesto v prvi številki glasila Novo mesto (december 2015)
Minilo je prvo leto vašega mandata. Zadovoljni z opravljenim delom?
Kot večina stvari v življenju tudi čas županovanja teče hitro. Da, z opravljenim delom, ki smo ga s sodelavci opravili v tem letu, sem zadovoljen.
Kaj konkretno bi izpostavili od narejenega?
Bom sledil štirim glavnim točkam mojega predvolilnega programa. Na prvem mestu izpostavljam, da smo zagotovili sofinanciranje projekta Hidravlične izboljšave iz evropskih sredstev in državnega proračuna ter podpisali prvo od obeh nosilnih pogodb za izvedbo tega za naše občane zelo pomembnega projekta. Že prihodnje leto bo občanom iz pip tekla čista voda brez prekuhavanja. Kot drugo smo se uspeli postaviti v prvo vrsto tistih, ki smo pripravljeni na črpanje EU-sredstev iz nove evropske finančne perspektive. Med prvimi v Sloveniji smo sprejeli Trajnostno urbano strategijo ter pripravili temelje za črpanje sredstev za energetske sanacije. Verjamem, da se bo obdobje, ki smo ga označevali za obdobje zamujenih priložnosti, končalo. Kot tretjo točko izpostavljam reorganizacijo občinske uprave. Iz devetih uradov smo naredili štiri; zdaj imamo osnovo za večjo učinkovitost in boljšo odzivnost na potrebe občanov. Ne gre vse čez noč, verjamem pa, da sledimo cilju, da mora občinska uprava postati učinkovit servis za občane. Z racionalizacijo poslovanja in skrbnejšo porabo proračunskih sredstev pri naročilih smo na letni ravni prihranili več kot milijon evrov.
Četrta točka je bila obljuba, da bomo uredili naše trge, ulice in vaška središča. Delamo vzporedno na več kot petnajstih projektih po vsej občini. Gre za projekte, ki so na transparenten način dobili prednostno obravnavo. Kot enega glavnih kriterijev lahko omenim varnost otrok. Resno in odločno smo zastavili tudi prenovo starega mestnega jedra, v začetku novembra je bil objavljen javni arhitekturni natečaj. Posebej sem vesel, da nam je k sodelovanju uspelo pritegniti tudi prof. Janeza Koželja kot člana natečajne komisije. Če bo šlo vse po pričakovanjih, bomo med več kot dvajsetimi pričakovanimi prijavami marca prihodnje leto dobili zmagovalno rešitev, ki bo nato osnova, da naš največji in najlepši trg na Kranjskem po šestdesetih letih primerno uredimo in mu vrnemo veljavo, ki si jo zasluži.
Kaj vas je najbolj neprijetno presenetilo od začetka županovanja?
Imel sem že veliko izkušenj glede občinskih zadev in javne uprave, nisem pa bil nikoli zaposlen v javnem sektorju. Način dela v javni upravi je na žalost še vedno daleč od tistega v zasebnem sektorju. Ne gre toliko za zaposlene, ti so taki in drugačni, kot v vsakem drugem okolju. Gre za odnos do dela in prevzemanje odgovornosti. Nekateri so prepričani, da lahko vso odgovornost prepustijo dokumentom. Dokler ne bodo znali zaposleni v javni upravi prevzemati odgovornosti, sistem pa bo omogočal nagrajevanje takšnih posameznikov ter izločevanje neuspešnih, se slovenska zgodba ne bo bistveno spremenila. Tudi v občinski upravi Novega mesta je veliko sposobnih strokovnjakov, vendar so bili v zadnjih letih ujeti v sistemski okvir pasivnosti, nihče jim ni dal občutka, kako pomembno je njihovo delo za občane.
Zelo je odmevala tudi prekinitev pogodbe za drugo fazo izgradnje predelave odpadkov na odlagališču v Leskovcu …
Odločitev ni bila lahka. Šlo je za podpisano pogodbo v vrednosti prek 30 milijonov evrov. Država je z vsemi možnimi načini sporočala, da v izvedbo ne verjame, čas pa je presegel vse skrajne roke. Tudi odločitev za prekinitev ni bila samoumevna, saj smo se zavedali, da bo treba kriti stroške dozdajšnjih del ter da bodo sledili večletni postopki glede odškodnin. Pa vendar lahko rečem, da smo preprečili katastrofo. Če pogodbe ne bi prekinili, bi najverjetneje povzročili zlom občinskih financ in še za dolga leta obremenili vse občane. Mestna občina Novo mesto naj bi na meni nerazumljiv način krila kar 62 % te investicije (več kot 7 mio lastnih sredstev MO NM), kljub temu da šteje le 22 % prebivalcev in proizvede le 28 % odpadkov v regiji. Če se bomo v regiji odločili za nov, racionalen projekt manjšega obrata, bomo imeli Dolenjci daleč najnižje stroške predelave odpadkov glede na druga območja Slovenije, sofinancerski delež Mestne občine Novo mesto pa bo predvidoma nekaj nad milijon evrov.
Kateri so tisti ukrepi v prvem letu, ki so za občino najpomembnejši?
Predvsem je pomembna likvidnostna sanacija občinskega proračuna. V letošnjem letu smo uspeli pokriti 2,5 milijona evrov obveznosti iz minulega leta, odplačali več kot 1,5 milijona evra kreditov, ob tem pa bomo zaključili leto s presežkom. V letu 2016 smo pripravljeni za velike projekte. V zadnjem letu pa so zelo pomembni naslednji premiki: najem in preureditev gradbene jame na avtobusni postaji, odkup stare občinske stavbe in dejavno upravljanje s tem prostorom, ki je bil deset let degradiran, več sredstev, ki so jih v letu 2015 prejele krajevne skupnosti, se že izkazuje kot dobra poteza, saj so v posameznih KS izvedli kar nekaj manjših dobrih projektov, optimizirali smo stroške javnega potniškega prometa in preostale linije prilagodili urnikom uporabnikom, začeli sistematičen pristop k razvoju turizma, dejavno povezovanje s sosednjimi občinami na ključnih projektih regije, izvedli številne prireditve v mestnem jedru, če naštejem le nekaj bolj izpostavljenih.
In kaj vas je najbolj presenetilo v pozitivnem smislu?
Pozitivna energija in pripravljenost na sodelovanje, ki so ju občanke in občani pokazali ob praznovanju 650-letnice ustanovitve Novega mesta. Občutek, ko vidiš, da ljudje podrobno spremljajo naše delo, pozitivni odzivi, ki jih dobim ob posameznih uresničenih korakih. Krepi se pozitiven duh sodelovanja, veliko je posameznih entuziastov v društvih, krajevnih skupnostih, klubih, ki so pripravljeni in sposobni iz enega evra narediti tri. Take ljudi je zagotovo treba podpreti. Resnično se je prebudil in se še krepi ponos na naše uspešno, izvozno usmerjeno gospodarstvo, ki z današnjimi uspehi dopolnjuje in nadgrajuje bogato zgodovino regionalnega središča na področjih izobraževanja, kulture, športa in drugega.
Katera je najbolj zahtevna naloga, ki čaka na uresničitev in ste glede nje optimistični?
Največja odgovornost je biti opora in podpora, da lahko pomagamo – seveda v okviru svojih pristojnosti in nalog –, da se bo zdajšnja gospodarska uspešnost lahko ohranjala in nadaljevala. Nikoli ne smemo pozabiti, da tako uspešno poslovanje novomeškega gospodarstva ni samoumevno. Današnji uspehi imajo trdne temelje v zgodbah, ki so se gradile desetletja in jih zagotavljajo odlični kadri – posamezniki, ki znajo sestavljati zmagovalne ekipe ter svoje uspehe merijo v evropskih in globalnih primerjavah. Zato je pomembno, da imamo pravo infrastrukturo. Tukaj je za nas resnično pomembna 3. razvojna os, ki bo Novo mesto postavila na križišče dveh pomembnih prometnih povezav in s tem prinesla nove izzive. Ne smemo pozabiti, da je vojvoda Rudolf ustanovil Novo mesto kot strateško točko na poti do Jadrana. Od cestnih povezav je zelo pomembna tudi zahodna povezovalna cesta, ki bo skupaj z južno povezovalno cesto pomenila odpravo dvajsetletnega zaostanka novomeške prometne mreže. Poleg infrastrukture pa bi izpostavil še dobre izobraževalne in raziskovalne ustanove. Samo kakovostne fakultete in visoke šole bodo prej ali slej odprle pot do novomeške univerze. In dobri kadri v ustanovah znanja bodo lahko podpirali uspešne podjetniške zgodbe.
Kje se najbolj zatika in zakaj?
Podedoval sem kar nekaj zgodb, ki so jih in jih še obravnavajo kriminalisti. Medijsko je bila najbolj izpostavljena škodljiva najemna pogodba za RIC. Takoj na začetku sem z več pravnimi strokovnjaki temeljito analiziral vse možne pravne postopke in scenarije. Na koncu ugotoviš, da so odgovorni v prejšnjem mandatu z veliko mero spretnosti poskrbeli za temeljita pravna zavarovanja in vedno znova zavlačevali v prvih treh letih na način, da so se iztekli vsi roki, ko bi pravno še lahko kaj dosegli. Zdaj je zadeva na sodišču, na katerem se borimo za prekinitev pogodbe ali vsaj za izničenje vseh škodljivih elementov iz nje. Grozljivo je, da bi nam prekinitev pogodbe prinesla še večjo škodo. Zato se borimo na sodišču in redno zavračamo račune podjetja Protekt oz. jih plačujemo zgolj v višini 40 %. Gre za najemni odnos, ki nam je v taki obliki vsiljen, in z vsemi sredstvi se borimo, da to uredimo.
Kje je Novo mesto v primerjavi z drugimi slovenskimi občinami?
Novo mesto je v primerjavi z drugimi slovenskimi mestnimi občinami v zadnjih desetih letih zaspalo. Zaostajamo v urejenosti cestne infrastrukture, mestnega jedra in športne infrastrukture. Verjamem, da bomo del teh zaostankov nadomestili že v tem mandatu in da bomo v naslednjih desetih letih sledili drži naših gospodarskih družb. Želimo biti najboljše bivalno in delovno okolje, ki se ne bo primerjalo zgolj na slovenski ravni, temveč tudi širše.
Kako uspešni ste v dvogovoru z državo?
Država je že pozabila, kaj pomeni enakomeren, policentrični razvoj. Odgovorni v vladi in državnem zboru imajo preveč opravka sami s sabo in gašenjem požarov. Ni sistemskih reform in strateškega načina dela. Posledice so vse večja centralizacija in slabšanje pogojev za izvajanje nalog lokalnih skupnosti. V letih 2016 in 2017 je država samo naši občini naložila dodatnih 400 000 evrov letnih obveznosti iz naslova plač javnih uslužbencev, brez povečanja sredstev. Eno ali več ostalih področij bo zato utrpelo posledice. In ve se, kaj zagotavlja občina: vrtce, osnovne šole, vodooskrbo ter čiščenje odpadnih vod, občinske ceste, kulturo, šport, socialo … Če odmislim negativen splošni trend, pa poteka dialog s posameznimi ministri in odgovornimi po resorjih dokaj uspešno. Sogovorniki nam pogosto priznavajo, da smo ambiciozni, razvojno naravnani, in upam, da se bo to v prihodnje tudi obrestovalo.
Veliko več davkov iz Novega mesta odteka, kot se potem denarja za občinsko delovanje in posamezne investicijske projekte vrne …
Vsi vedo, da je Novo mesto zelo uspešno gospodarsko središče. To je večini že skoraj samoumevno. Pozabljajo pa, da je treba uspešnim tudi kaj vračati. To moram vedno znova ponavljati in jih opominjati. Včasih tudi z navidezno nerealnimi zahtevami, kot so preselitev ministrstva za gospodarski razvoj v Novo mesto. Vendar ko pogledamo dejstva, ne more take zahteve nihče označiti, da je brez podlage. Mislim, da se sogovorniki v Ljubljani ob takih pogovorih pogosto zamislijo. Realnih sprememb pa na žalost (še) ni.
Po enem letu ste si torej ustvarili sliko, dobili vpogled v vse sfere delovanja občine. Vas kdaj prevzame občutek, da ste naredili napako, ker ste se podali v to zgodbo, da je dela preveč, da se stvari premikajo prepočasi …, ali ste še vedno optimist?
Biti župan Novega mesta je torej …
Čast, izziv in ponos. Pa kašen siv las več ter kakšna ura za družino in prijatelje manj.