Kolumna Gregorja Macedonija, župana Mestne občine Novo mesto v drugi številki glasila Novo mesto (marec 2016)

Pred zadnjimi volitvami so bile obljubljene spremembe ena glavnih tem. Velika večina volivcev je podprla kandidate, liste in stranke, ki so predstavljali spremembo. Spremembo od zamujanja razvojnih priložnosti in neučinkovitega upravljanja lokalne skupnosti. Večinsko smo bili za spremembe na bolje, težavo pa imamo, ko se sprememba dotakne tudi nas. In na neki način smo bili vsi v majhnem ali večjem delu soudeleženi v dozdajšnjem neučinkovitem sistemu, za katerega smo vedeli, da ni dober. Za izvedbo sprememb je potreben pogum, in če je ta podprt z vizijo in modrostjo, bodo rezultati prišli. Nekatere je strah pred spremembami tudi za ceno nazadovanja, nekateri pa odkrito nasprotujejo, ker spremembe pomenijo poseg v pridobljene posebne ugodnosti. Vendar verjamem, da premoremo dovolj moči, da v jubilejnem letu stopimo na pot razvoja naše občine oz. našega mesta.

Lani smo začeli z reorganizacijo širše občinske uprave. Vsi moramo začeti sodelovati in pri tem iskati rezerve. Sistem občinske uprave, javnih zavodov in podjetij je (bil) predrag, in zato nam zmanjkuje na področjih, v katerih so prednostne naloge občine. Osnovne naloge so zagotavljanje kakovostne pitne vode, učinkovitega čiščenja odpadnih vod, varno cestno omrežje, primerna infrastruktura za osnovno šolstvo in predšolsko vzgojo ter izvedba teh, učinkovito zbiranje in predelava odpadkov, skrb za splošno in požarno varnost ter čisto in urejeno okolje. Nato pridejo na vrsto še šport, kultura, mladi, starejši, sociala in še bi lahko naštevali. Vse to so izhodišča za delovna mesta oz. uspešno gospodarstvo. Če bomo imeli prijazno delovno in bivalno okolje za nas, občane, bodo naši kraji zanimivi tudi za obiskovalce oz. turiste. Zato snujemo novo turistično strategijo, ki bo slonela na tistem, kar imamo in kar smo (in ne na tistem, kar si želimo biti). Pomemben del te strategije je ureditev naše ključne podobe, to je starega mestnega jedra. Glavni trg, ki je danes tudi (pre)obremenjena tranzitna cesta in poleg tega še v prevelikem delu parkirišče, je treba nameniti pešcem in kolesarjem ter manj avtomobilom. Seveda je vsak poseg v mestu, kjer je država mrežo pomembnih prometnic (državnih cest) »pozabila« primerno načrtovati in graditi, zelo zahteven. Zato smo prek javne razprave zasnovali nov prometni režim, ki bo del Glavnega trga namenil samo za pešce in kolesarje. Evropski denar za razvoj urbanih središč pa bo vir za prenovo zunanje podobe Glavnega trga v naslednjih letih. Načrtujemo nova parkirna mesta tako v mestnem jedru kot tudi in predvsem ob ožjem mestnem središču. Po intenzivnem lobiranju v Ljubljani smo uspeli pridobiti projekt na državnih cestah (zaključek Kandijske ceste ob zdravstvenem domu), kar je ob državnem proračunu, ki za te namene ne zagotavlja denarja, pomemben uspeh. Še vedno pa zelo na ministra za infrastrukturo intenzivno naslavljamo pozive, da je treba nujno zagotoviti izvedbo odsekov, kjer gre za varnost – še posebej otrok. To sta cesti skozi Velike Brusnice in Šmihelska cesta. Po prekinitvi projekta Cerod II je zdaj pomembno, da najdemo najbolj sprejemljiv način prihodnje učinkovite predelave odpadkov. Imamo sprejet osnovni dokument za črpanje sredstev v obdobju 2014–2020, to je Regionalni razvojni program JV Slovenije. Zastavljamo bolj povezovalno in ambiciozno politiko črpanja evropskih sredstev. Novo mesto je regijsko središče JV Slovenije ter prestolnica slovenskega izvoznega gospodarstva. Ti vlogi moramo znati izvajati tako v regiji kot v odnosu do države.

Nabor projektov, ki so zastavljeni in so bili oz. bodo udejanjeni v bližnji prihodnosti, je dolg: dokončanje centralne čistilne naprave v Ločni (s sušenjem odpadnega blata), izgradnja brvi prek Krke v Irči vasi (ter v nadaljevanju še brv v Ločni), ureditev gradbene jame ob avtobusni postaji, izvedba energetskih sanacij in dokončanje prenove javne razsvetljave z vključevanjem zasebnih investitorjev, prvi kolesarski odseki, ki bodo vsaj delno izpolnili vrzeli v mestnem predelu (Straška cesta, Ločna–Žabja vas, Irča vas–Srebrniče …) ter v nadaljevanju širša kolesarska mreža kot del projekta Krka Sava Bike, smo sredi prenove in dograditve podružnične osnovne šole oz. vrtca na Malem Slatniku. Potekajo dogovori o projektu nacionalnega (zimskega) olimpijskega vadbenega središča za kolesarje, atlete in triatlonce v Češči vasi. Pridobili smo investitorja za lokacijo Novi trg 6 (nekdanja občinska stavba), ki je odstranil dolgoletno neugledno propadajočo stavbo. Pogovarjamo se z novimi investitorji oz. nosilci vsebin za Glavni trg, iščemo rešitve za razvoj območja Gorjancev ter se posvetujemo z manjšimi in večjimi poslovnimi subjekti na področju predelave lesa v naši občini, da bodo ustrezno zastopani v regionalno zastavljenem projektu Lesni centri Dolenjske.

Zgornje naštevanje je izpustilo še marsikatero aktualno dejavnost in načrte. Verjamem, da bo občinski časopis, ki je pred vami, zagotovil celovito informiranje in nam vsem skupaj omogočil bolj kakovosten dialog. Poslušali smo kritike in pomisleke še pred izidom prve številke časopisa. O našem delu smo veseli vsakega odziva, tudi kritičnega. Še bolj pa celovitih vsebinskih pobud in vključevanja posameznikov v konkretno delo projektnih timov. Če bomo znali sodelovati, bodo rezultati boljši. Navsezadnje smo občino prevzeli v takšnem stanju, da nam ne preostane nič drugega, kot sodelovati. Vse naše delo mora imeti samo en cilj – kakovostno bivanjsko in delovno okolje za nas, občane. Prijetne pomladne mesece vam želim ter da se čim večkrat vidimo na številnih kulturnih, športnih in zabavnih prireditvah, ki jih bo po vsej občini veliko. Še posebej pa vabljeni na spomladanske čistilne akcije. Okolje je tisto, ki ga nimamo v lasti, temveč ga le varujemo za svoje potomce.