Ste kdaj v zimskih mesecih pozno zvečer, recimo po osmi uri, hodili po novomeškem Glavnem trgu? Sprehod po samotni ulici večini ni prijeten. Radi se zadržujemo tam, kjer nismo sami. Zato se vedno toliko bolj veselim pomladi in še posebej poletja. Že tako smo v daljših, s soncem bogatih, dneh vsi bolj polni energije in tudi bolj optimistični (če v teh časih še lahko govorimo o optimizmu) kot sicer. Novomeško staro jedro ima poleti čisto drugačen obraz kot pozimi. Še v poznih večernih urah so ulice polne, srečuješ tujce in ljudje posedajo po vse številčnejših gostinskih vrtovih.
Letošnja uvertura je bil prav gotovo bosanski pisatelj, glasbenik  in prevajalec Ahmed Burić s svojimi večeri pred Knjigarno Goga. Uspel je povzdigniti literarne večere na nivo dobro obiskanih dogodkov. Ko sem prejšnji teden razlagal direktorju Javne agencije za knjigo, da je bil povprečni obisk na letošnjih Goginih literarnih dogodkih skoraj sto obiskovalcev, je najprej nejeverno zmajal z glavo, kot da ne verjame; ko pa sem ponovil podatek, je vzhičeno priznal, da trenutno v Sloveniji ni prizorišča, kjer bi lahko privabili na literarni večer preko sto obiskovalcev. Ampak da se vrnem k Ahmedu. V Novem mestu je bival slab mesec kot štipendist fundacije Traduki. Iz hvaležnosti do Založbe Goga, ki mu je omogočila to gostovanje, je pokazal kaj zmoreta talent in volja, ko se združita. Ahmed v slovenskih kulturnih krogih ni neznanka. In zato je bilo dovolj, da je vzel v roke telefon in v Novo mesto so prišli Esad Babačić, Peter Rezman, Tadej Golob, Dušan Šarotar in Vlado Kreslin. In videlo se je, da so ponosni, da so lahko Ahmedovi gostje. On pa je iz njih potegnil več, kot morda vedo sami o sebi. Bilo je nepozabno, ko so Ahmed in njegovi novomeški glasbeni gostji toliko časa igrali in prepevali Vladotu, da ni več zdržal in je na literarnem večeru (ko običajno noče biti glasbenik) vzel kitaro in prepeval Ahmedu v čast. Seveda tudi v zadovoljstvo številnih obiskovalcev, ki so napolnili Glavni trg.
Ahmed je bil torej začetek. Potem pa so se nadaljevali Novomeški poletni večeri. Letos s spremenjenim konceptom. Dogodki so imeli stalni ritem skozi vse poletne tedne in so predvsem želeli pokazati, da je Glavni trg ob poletnih večerih prijeten in nudi številne užitke in radosti. Novost so bili tudi nekolikoeksluzivno zastavljeni pogovori na še ne dovolj odkritih kotičkih Novega mesta. Kako je bilo včasih v gostilnah, kakšna razmišljanja združujejo in razdružujejo znane novomeške športnike in podobne teme so privabile zelo raznolike obiskovalce. Potem pa so tu festivalske stalnice kot Fotopub, Jazzinty, Muzejski vrtovi in mednarodna prevajalska delavnica. Nekateri že nekoliko zadihani, drugi s svežimi močmi. Ampak verjamem, da bi vsakega od teh pogrešal, če bi (Bog nedaj!) ugasnil.
Ja, bilo je prijetno poletje. In na žalost ne morem mimo dejstva, da smo se pred dobrim letom veselili, da bomo v zgodnji jeseni tudi v Novem mestu del vrhunskega športnega dogodka. Tako pa sem od julija naprej poslušal, kako se vrstijo pripravljalne predstave slovenskih košarkarskih mojstrov v Kopru, Jesenicah in Celju. Kje domujejo večkratni zaporedni državni prvaki?
Mislim, da je zaspano Novo mesto v jesenskih in zimskih mesecih zrcalna podoba vseh nas. Kot so mediji poročali imamo v Novem mestu identične afere kot so se dogajale v Mariboru. Za razliko, da je tam zadevo zaključila tako protikorupcijska komisija kot ljudstvo, ki je vmes že bilo na volitvah. Ampak spet bo prišla nova pomlad in poletje in prišli bodo novi Ahmedi ter nas zbudili iz zimskega spanja. Vsem želim veliko drznih zamisli in prijetnega martinčkanja na jesenskem soncu.

Objavljeno v Udarnem listu.