Letošnji september nam je prinesel lepo število sončnih dni. Trgatve in pobiranje drugih sadežev so simbol jeseni. S tem letnim časom povezujemo tudi zadnje življenjsko obdobje. Hkrati pa ne znamo zelo natančno povedati, kdaj se jesen življenja začne. Vsaj ne tako natančno kot za koledarsko jesen. Če vzamemo pogosto statistično mejo za določanje starejše populacije v družbi, je ta meja starost 65 let. Vendar vsi opažamo spremembe. Povprečna starost doživetja je vse višja in vse več je zavesti, da so lahko tudi jesenska leta življenja prijetna in preživeta kakovostno. Seveda to ni samoumevno. In zato moramo kot družba skrbeti za ustrezne sistemske rešitve, ki bodo vsem omogočale zdravo in osmišljeno preživljanje starejših let.
Da smo soočeni s starajočo družbo, povedo demografski podatki. Leta 2015 je bilo okoli 20 % naših soobčanov starih 65 let in več; leta 2030 bo starejših že skoraj 25 %. To so veliki premiki, ki se jim ne moremo izogniti. Demografske projekcije so zelo natančne, saj je pretežni del oseb, ki tvorijo demografsko sliko čez 10 let že danes del naše družbe in so vplivi statistično gledano sorazmerno stabilni. Premiki v strukturi družbe zahtevajo tudi premike v delovanju družbe. Več starejših zahteva drugačen način zagotavljanja zdravstvenega in socialnega zavarovanja za starejše. Zagotoviti moramo storitve, ki bodo omogočale čim daljše bivanje v domačem okolju. Hkrati pa moramo imeti tako zadostno število mest v institucionalnem varstvu starejših (domovi starejših občanov, negovalne bolnišnice …) kot tudi zadostno število starejšim prilagojenih stanovanj z že omenjenimi storitvami, t. i. oskrbovana stanovanja.
Večji del skrbi za starejše nosi država. V tem smislu je zelo pomembno, da je v letos potrjenem evropskem načrtu za okrevanje in odpornost za Slovenijo kar nekaj denarja namenjenega investicijam v domove starejših občanov, da so podeljene nove koncesije za zasebne domove ter da je v Državnem zboru v obravnavi Zakon o dolgotrajni oskrbi. Svoj del pa mora prevzeti tudi lokalna skupnost. Novomeška občina se je tega trenda aktivno lotila že ob sprejemu občinske strategije do leta 2030. Takrat smo omenjali predvsem oskrbovana stanovanja, s celovitim pristopom pa to nadgrajujemo s pripravo posebnega strateškega dokumenta, t. i. občinske strategije dolgožive družbe. Mestna občina je namreč tudi aktiven partner mednarodnega projekta Si4Care, v okviru katerega se pripravlja slovenska strategija dolgožive družbe, k skupnemu oblikovanju regijskega pristopa pa smo ob mednarodnem dogodku, ki je septembra potekal v Novem mestu, pozvali tudi vse dolenjske, posavske in belokranjske občine.
Strateški dokumenti morajo dobiti svoj epilog tudi v dejanjih. Zastavljena izgradnja oskrbovanih stanovanj (ki je bila zapisana v občinski strategiji pred tremi leti) se uresničuje skozi zastavljene projekte. Nova oskrbovana stanovanja bodo gradili tako s javni kot zasebni investitorji. Nepremičninski sklad ZPIZ bo gradil oskrbovana stanovanja na Šegovi ulici, Stanovanjski sklad RS in Mestna občina Novo mesto v Podbrezniku in na Brodu. Nova oskrbovana stanovanja, ki jih bodo trgu ponudili zasebniki, bodo v Brusnicah in v Bučni vasi. Prav tako pa veseli dejstvo, da velika večina investitorjev že v celoti sledi tehničnim zahtevam starejšim prilagojenim tehničnim karakteristikam, kot so širina vrat, višina pragov, dvigala itd. Mestna občina Novo mesto je tudi prisluhnila pobudi iz svetniških vrst ter društev upokojencev in je ob posredovanju pobude, ki je na mizah odgovornih na državni ravni, v občinskem proračunu za leto 2022 namenila sredstva za sofinanciranje izgradnje dvigal v starejših stanovanjskih blokih. Do teh sredstev bodo upravičeni socialno šibkejši, da bodo lažje pristopili k sodelovanju pri projektih za vgradnjo dvigal, ko se bo taka pobuda obravnavala v posameznih blokih.
Želimo si tudi slediti zgledu najboljših lokalnih skupnosti in zagnati pilotni projekt celostne oskrbe starejših na domu (v izvedbi timov, ki pokrivajo zdravstveno, negovalno in socialno oskrbo). Zavedamo se, da je zastavljen proces dolgotrajne oskrbe načrtovan v tej smeri in želimo biti pripravljeni.
Vse navedeno je pomembno, saj živimo v družbi, v kateri bo vse več starejših in moramo znati vsakega posameznika vključiti na primeren, empatičen in sodelovalen način. Zavedati se moramo, da so naši starši, babice, dedki gradili družbo, ki jo danes živimo in katere sadove obiramo. Zato moramo skrbeti, da imajo v svoji jeseni življenja tudi oni primeren delež teh sadov. Čim več sončnih dni v medgeneracijskem sožitju!
Kolumna Gregorja Macedonija, župana Mestne občine Novo mesto v glasilu Novo mesto (september 2021)